Potem je tiho odprl vrata, jih zopet zadelal in se splazil čez vrt na Mirje. Vzhajalo je sonce Bleščeči sončni žarki so ga prijazno poljubljali ‒ ptička brez gnezda ‒ in mu vsipali v srce novega poguma. Zbujalo se je življenje v naravi, nič več se ni čutil osamelega.