povem (1.001-1.100)

»Tako gotovo, kakor je Bog za nas umrl, ti	povem:	krvav in še gorak prinesem ta nož domov, izpuljen	A
vi ste krivi. Pomagajte mi, da mu to v obraz	povem,	potlej me pa naj ubije.Vi znate to bolje povedati	A
zroč, a nazadnje se pred njo postavi in reče: »	Povem	vam vse obenem.Ne boste imeli več prilike za	A
pisača vsaj s tem malo popravim, da z vso resnobo	povem:	Blaž Pumpreht je imel zraven drugih skritih dobrih	A
tako daleč po svetu?« vprašam jaz. »Če kratko	povem,	rečem: zaradi neke ženske, ki je nemško govorila	A
tudi že davno nisem pravil in - da po pravici	povem	- tudi pripovedujem nerad vsakemu te kvante	A
jel praviti svoje dogodke. Kolikor je mogoče,	povem	vse z njegovo besedo ter želim, da bi bralca	A
vedel sem, da nas vse zmerja. To me zgrabi in	povem	mu, da ga bom, če ne bo tiho, prijatelja gor	A
nisem bal, njega pak sem se - da po pravici	povem	- malo bal in zato mi je bilo žal.On je valpet	A
pa imam!« pravim ter ga pomikastim za ramo. »	Povem	ti, da se varuj po temi in v copatah hoditi	A
je kakov črn maček v vasi?« vpraša me. Jaz	povem,	da je, in reče mi ga skrivaj ujeti in zapreti	A
»Res ne vem.« »Če res ne veš, ti pa	povem:	Podvihani palec!- Ali sedaj veš?«	A
Ne vem, katerih imaš več. Le to ti	povem,	da, kar bi bilo za koga drugega pametno, je	A
Pa bodi huda.	Povem	ti pa: Res sem te poskušal pozabiti, pa te ne	A
Jezerca k jarcem, da jih žene na pašo: »Škoda.	Povem	ti pa, Tonej, če ljudje zvedo, kako ti poznaš	A
Zastrupiti ga hoče z mišjico. Marku	povem.	Psu pa pripravim drugo, boljšo večerjo.«	A
vina!« je razgrajal Višnarjev. »Jaz pa tako	povem,	« se je oglasil Vrbanek, »da trot še nikoli ni	A
obrnil in prišel nazaj prav do Marka in Ančke: »	Povem	vama pa, pa - ne mislim, da bi nalašč hotela	A
poroko, nista taka, samo, mladost je norost,	povem,	da bodita pametna; ker, če se bi vama kaj pripetilo	A
se ata in mama pogovarjala?« »Nak. Tega ti ne	povem.	Sem že prej preveč rekel.«	A
- Če mi boš res kdaj za ženo dodeljena, ti	povem,	ko ostaneva po svatbi sama, najprej to, kaj	A
zdel. Marko pa je spet malo pomolčal in šele	povem	povedal: »Poskusil bom dobiti službo vozarja	A
oba sta prestala hudo preizkušnjo. Ti že še	povem,	kakšno.Oba sta tako dobra, da jih človek mora	A
»Ali še veš, Ančka, kaj sem obljubil, da ti	povem,	ko po poroki ostaneva sama?« »Da mi poveš, kaj	A
On mi ni še kruha dal nikoli,« odgovori sin. »	Povem	vam, če pride nazaj, da vas ne bo doma, jaz	A
Veslaj! To ti pa	povem,	če boš zinil pred živo dušo, da si me videl	A
»O, Bog obvaruj!« »Jaz ti	povem,	da, ko bi zdajle Kosoman, ki pravijo, da je	A
pravi: »Stric, lagal ne bom, po resnici vam	povem,	kaj mislim.Nikar me ne pregovarjajte.	A
bo nič rešitve, nikar ne upaj. Sicer ti naj	povem,	da si tvoji tovariši plemenitaši strašno veliko	A
Vraga veš! Jaz ti	povem,	da, dokler bodem živ in bode moj mezinec gibal	A
brati gnusilo, pa meni je do tega, da po resnici	povem	svoje nadloge, in, ako hočem vse povedati, ne	A
prisege očitno vpričo nas ustrelili. Po pravici	povem;	jaz bi bil morda tudi utekel, ko bi se mi bila	A
nekaj časa brat, »pa še jaz tebi eno brez šale	povem.	Jaz pa ne bom govoril tega, kar ljudje govoré	A
Verjamem ti,« reče potem France, »samo toliko ti	povem:	meni nič mar, nosi se in bodi, kakor se ti prav	A
let star mož, kdo si pa ti? Smrkavec si, da ti	povem.	« Vsakemu drugemu, ki bi ga bil s takim imenom	A
naenkrat ves drug. »To pa to, boter, to vam pa že	povem,	to,« začne praviti. »Jaz sem Tekmec iz Suhe	A
čez nekoliko časa mladenič. »Tega vam pa ne	povem,	boter!Dva moža me tamkaj čakata,« odgovarja	A
še tudi tako vrtoglav ali pa še hujši, to vam	povem;	če boste živeli, spomnili se boste mojih besedi	A
še za dva goldinarja sem pečat dobil. Da vam	povem,	tako sem bil jezen, da bi bil tisto glisto,	A
»Tako vsaj bliže okna pridi, da ti nekaj	povem;	saj vem, da ne spiš, ljuba moja deklica!« zdihoval	A
Stoj, vrag!	Povem	vam: kdor bo v moji hiši prvi strelil, temu	A
kako smo jih bili oni večer ugnali v krčmi?	Povem	vam na mojo dušo in na fajmoštrovo besedo, če	A
kolikor bo sodba stekla. Da, pač, botrov, to vam	povem	z lepo, če ste prav gospod, jaz sem že nekaterega	A
nič mar,« pravi Frtnatek, »pa nočem in rajši	povem	naravnost.Vidite, boter cesarski, to je tako	A
drugem mestu opomnila vaših besedi. To vam pa	povem:	rajša vidim, da je moj brat pol po nedolžnem	A
vas prej natančneje z možem seznanim, preden	povem	vzrok njegove edine zadovoljnosti. Bitič je	A
pač hočete vedeti« ‒ povzel je zopet besedo, »	povem	vam pa lahko ‒ saj se ne bojim nikogar.Vidite	A
imam jaz, umeli me boste takoj, kakor hitro vam	povem	novost, kateri sem prišel danes po naključju	A
»Kaj pa oče? Ako jaz očetu vse	povem?	« To je premagalo.	A
skoraj jok. »Vi me silite, da vam še nekaj	povem!	« dejala je ihteče in zakrila svoj obraz. »Kaj	A
res lepa. Vi je še niste videli, doktor; toda	povem	vam, da je krasna.Često me spominja one lepe	A
težavo. No, vi ste pameten mož, toliko vam lahko	povem,	da je stvar draga; treba je nekoliko srebra	A
vina, dejal je stari modro in slovesno: »To vam	povem!	Babja vera ‒ to je neumnost!	A
»Seveda ne veste! Toda	povem	vam: zapreti me je dala - tri ure zapreti!V	A
Julka zaprla. No, pa le počakajte, še nekaj vam	povem!	« »Kaj pa še?« reče Vrbanoj z glasnim	A
vpijejo,« zasmeje se Maruša. »Čakajte, da vam vse	povem!	« Vrbanoj je bil resnično radoveden in	A
« reče jezno ter se obrne k sinu; »to ti pa	povem,	bodi, kar hočeš, stori, kar hočeš, tega pa ne	A
dajala! Bojim se jih pa tudi ne in, če hočeš,	povem	jim vse to na vsa usta, saj jaz ne dajem desetine	A
kupil si me! Oh, dobro, da si prišel za menoj,	povem	ti tu lahko brez okolišev, da te zaničujem,	A
se vedno smejeta in imenujeta me otročjo, ako	povem,	kako vesela sem teh lepih goric in te krasne	A
»Si li ti, tetka? Čakaj, precej ti	povem!	Šopek delam, ugani, komu ga bom dala?« tako zakliče	A
Pa pustiva to stvar. Meni, da ti skratka	povem,	meni je presveta.« Resni ta glas pa je pri oficirju	A
kratkem molku nadaljuje mirno: »Pa čuj me, Gernau,	povem	ti resno besedo.Ti imaš svoje misli o ljubezni	A
ljubezni in o ženskah, jaz svoje. In ako ti	povem,	da ljubim grofico tako strastno, da ne morem	A
prostora, da sedem in si malo odpočijem ‒ potem vam	povem.	« Nebo se posveti od iskrega bliska in tam izza	A
če jim . / . / stran 17 . / tudi tisočkrat	povem,	da je tujec to meni dal, vendar mi ne bodo verjeli	A
Nikdar ne ‒ ta dedec nima veljave ‒ čakaj,	povem	ti ‒.« Izlil je vtem pol kozarca vina v sé in	A
vina v sé in postavil posodo trdo na mizo. »	Povem	ti, česar še nisem nikomur!Pa molči, molči,	A
nocoj. Druga čudna svojstva tega obroča ti	povem	pozneje.« Nato Abadon obroč raztegne kakor gumilasti	A
enaindvajsetega leta. Opazovalcu sveta zadošča, če	povem,	da je bil Cvetanin oče plemenit Hrvat iz Zagorja	A
francoske kuharske umetnosti, kamoli naj jaz	povem	v slovenščini, kaj se je jedlo in pilo. Samo	A
brezkončno morje in zadaj za njim zeleno gorovje, ne	povem	več nego toliko, kolikor vsak prvošolec lahko	A
odločilna za bodoče moje življenje. Dovolite, da jo	povem.	Naš sosed, mojega rajnega očeta bratranec, povedal	A
Stori z njim, kar ti je drago; samo to ti	povem,	da ni prav in da ti ne prinese božjega blagoslova	A
delovanju. Mislim, da ti bo to prav; sicer pa	povem,	da bom vsekdar ravnal po tvojih zahtevkih, dasi	A
poštenjakov in omikancev. Ne zameri mi, če ti	povem,	da za take kroge nisi pripravljen, nisi zadostno	A
ni bilo treba tolike razstrelbe in moritve,	povem	ti, da si me klical, da si od mojih duhov zahteval	A
več preudarno govoriti. Oprostite, če vam	povem,	da nisem strašljivec in da sem že gledal smrti	A
»Ne zamerite, gospod Plahtalič, če iskreno	povem,	da mi je Abadon najmanj ustregel baš z vašo	A
vzklikne Samorad. »Takoj poletim k Cvetani, da ji	povem	tolažilno besedo.« »Prijatelj, ne tako naglo	A
/ . / stran 155 . / de na možne posledice.	Povem	vam torej, da boste s tem telesom v sedanjem	A
vode. Kar vem iz poznejših vekov, pa lahko	povem	na kratko, in to vas ne bo zanimalo: Spisal	A
sreča mi je podala v roke to veleučeno knjigo.	Povem	vam, da tako zaslujete kar štiri sto let, preden	A
moje slovnice! Onda ste moj slovenski gost in	povem	vam iz poznejših časov že še marsikaj, kar vas	A
poslušalca kar strmela. Iz dolge vrste laži naj	povem	samo to, da je bil med drugim tudi profesor	A
Nikakor ne!	Povem	vama, da rajši zdajci izdihnem grešno svojo	A
se ne dá deliti v posebne dobe. Kar vam torej	povem,	smete postaviti na konec 19. ali 20. stoletja	A
‒ brez zamere teh levičarjih in desničarjih	povem	kaj več, onda sem vama s tem razkril vsaj polovico	A
Prav se jim godi!	Povem	vama, da ne izvesta ni trohice več o slovenski	A
Rudovar; »samo nekaj me peče. Oprostite, da	povem	naravnost.Nadvse bi bil nesrečen, ako vi ali	A
tajnosti. Da spoznata mojo odkritosrčnost,	povem	vama, da je otroval svojega nekdanjega prijatelja	A
azijsko budalo, kaže duhoviti moj obraz; in če	povem,	da sem plemenitega kolena, tega ne umejete.	A
splava trideset tisoč gotove dedovine po vodi, če	povem	resnico.Včeraj me je posetil neznan gospod in	A
spremenile v prekletstvo kesa in obupa. Naj	povem,	kako je prišel Samorad v to stekleno ječo.Čitali	A
delovanju. ‒ Ko govorim baš o Cvetani, naj ti	povem,	da se bo jutrodan odločevala nje usoda.Ščitil	A
vidva pripovedovati, pa dovolita meni. Morda	povem	nekaj zanimivih novic.« Osuplo se oba ozreta	A
kdo sumil, da sem se zagledal v to mladenko,	povem	takoj zdaj, da je bila že nevesta in da se je	A
štirinajst dni na Bistrici! Srečala sem jo davi, pa	povem	ti, da je zate prestara in pregrda za tvoja	A
dohitim jo v eni uri, in lahko se opravičim, če	povem,	kaj je povzročilo zamudo. Malo pred Srednjo	A
Bralcem, ki ne poznajo starega denarja, naj	povem,	da je nekdaj »počeni groš« toliko plačal kakor	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani