povem (1.101-1.200)

tuji gospod in vi, gospodična, da nekaj o njem	povem,	kar bodi v posvarilo temu mojemu rojaku. (Zdaj	A
često zapozabi. Da me pa ne sodite napačno, vam	povem	svojo povest o žganju, in potlej boste razumeli	A
tako vprašanje na tistem nevarnem mestu, in	povem	vam, da je to vprašanje zame hujše nego za vprašalca	A
počivati; jaz pa zapazim meglico na nebu in	povem,	da se bliža vihar z bliskom in treskom.Tedaj	A
da je treščilo v nas in nekoga ubilo, a ne	povem	koga.Ne verujem sicer v sanje, a ta sanja me	A
nemara niti poznali niste. Sploh vam pa to	povem:	Vi nam niste nikoli hoteli praviti, kako se	A
poskrbim za zabavo pri ognjišču in vam povrh zaupno	povem,	kdaj in kako sem vaši materi obetal spremljanje	A
potrebno, vendar preprozaična reč; zatorej o njem	povem	samo to: obedovali smo po latinskem jedoredu	A
ki je danes prvič brez težave, me sili, da	povem,	kar čutim. Samo potrpite, ako bo do zdaj malobesedn	A
vpraša, sem li bolan. . / . / stran 185 . /	Povem	mu, da moram še nocoj oditi zaradi velike nesreče	A
obzorje kmeta in tistih, ki živimo med kmeti. A	povem	vam, da ste se hkrati speli nad tisti blaženi	A
recimo, svojega srca? Oprostite mi, ko vam	povem,	da je vaša šola zakrivila tudi te.Tisti nesrečniki	A
spregovori glasno: »Tega nisem rekel; a to vam	povem,	da potreba sama denar dela, ko razbistruje človeški	A
hvalili, kar do zdaj niste mogli poznati; a to vam	povem,	da bo prihodnji rod hvaležen novi šoli.Kdor	A
dvajset let se že ubijam, slabši sem kot hlapec;	povem	vam pa, hlapčevanje se je zame nehalo.Pojdem	A
»Ker že moram in ker te imam rad, Lovrè, ti	povem;	kajti drugače bi zvedel iz čenč. Žena najbrž	A
potne kaplje. »Lovrač, nisem ti mislil slabo,	povem	ti tudi, da govore, češ da si sam kriv.Dekleta	A
Siromak, morda res počivaš pod Jegalami v drči.	Povem	ti, resnico si govoril,« je glasno govoril Lovrač	A
Pet in devetdeset johov sveta ima, tako ti	povem.	Dva grunta!« je udarjal Macafur in se ji dobrikal	A
»Nobeden. Saj nič ne	povem,	kam grem in kod sem hodila.« »Da se ne izdaš	A
nikar! Nikoli več te ne pogledam in Lovraču	povem	vse, da veš, mu že tako povem, da te zapro,	A
pogledam in Lovraču povem vse, da veš, mu že tako	povem,	da te zapro, veš, tisto o strupu.Potem pa še	A
dedec in se razkoračil pred Bajžljem. »Tako ti	povem,	ne poslušaj nevoščljivcev, kajti kadar bom zrojil	A
in še župan zraven, da bo zaleglo. Tako ti	povem,	Bajželj, ta človek je hudiču zapisan. Prav gotovo	A
ker je vedel, da ne bo zastonj. »Ampak to ti	povem,	previdni moramo biti,« je jecljal, kajti bojazljiv	A
Pa nisem.	Povem	ti, da imam tvojega očeta rad in da sem mu zato	A
»Dreja! Tine je dober fant! Ali mu lahko	povem?	Rekar in Rožanec sta z njim in oba sta z našim	A
Mislila sem že na to, a kar odlašam. Po pravici	povem,	da se bojim povedati možu.Morda bi mu ne bilo	A
prišel do tega visokega stanu. Veš, zdaj ti lahko	povem;	moja skrivna želja je bila pač, da bi te videla	A
povedati tega ni bilo potreba. Naravnost vam	povem;	moja navada ni, da bi se bogve kako pripravljal	A
gospod doktor! Nič se ne bojte; nikomur ne	povem,	da ste mi ga dali; to je edino moje zdravilo	A
gotovo ne pregloboko! Morebiti ni lepo, ali naj	povem,	kar mislim: jaz ne morem nikoli pozabiti, da	A
le naj pride, nič se ga ne bojim; v oči mu	povem,	kaj mislim; sedaj bi mi ravno prav prišel tvoj	A
silo se pri meni nič ne opravi. Ker pa prosiš,	povem	ti, kaj sem storil z dekletom.Prodal sem jo	A
Zdaj pa bom govoril, moram govoriti; vse ti	povem,	naj se zgodi, kar hoče, Rosana, jaz ne morem	A
mi je, da mi ne oslabi popolnoma, preden ti	povem,	kar ti moram povedati.Tvoja žena je nedolžna	A
»Kakor bo volja božja. Samo to ti	povem,	da zdaj ti ni več take sile, zdaj se že lahko	A
ponuja danes in morda nikoli več ne. In da ti	povem	naravnost: še danes popoldne, je dejal, da te	A
ali latinsko ali kaj, ker nič ne umé? Ko ji	povem,	da pri nas doma tako govoré, vpraša me dalje	A
galeriji, ki sluje po vsem svetu. Da ti naravnost	povem	svojo misel ‒ Rafael je gotovo večji umetnik	A
vsega nadejati, dokler živi. Naj ti v kratkem	povem,	kako sem prišel do te častne službe. Evelino	A
bratca pa da nimajo vsi skupaj kaj jesti. Ko	povem	Evelini, kar sem zvedel, prosi me, naj mu rečem	A
še imam, saj ga ni mnogo. A čas je, da ti	povem,	kako sem jo našel. Preteklo nedeljo, kakor vsak	A
mi bilo težko stopiti vanjo. Po pravici vam	povem,	da nimam rada, če kdo drug prebiva v nji; zdi	A
jo utegnemo še kdaj na Gorjancih videti, naj	povem,	da se je rodila ta glasovita coprnica pod semiškim	A
bi razveselila tudi jaz tebe. Za povračilo ti	povem	staro zgodbo, ki ti utegne veliko veliko koristiti	A
škodo, mnoge mu tudi kradejo, kar morejo. Naj	povem,	kako pa je Zinka o tem mislila.Druge žanjice	A
še manj.« Jaz: »No, če hočete poslušati, vam	povem	pa jaz nekoliko.« Francka se zasmeje in pravi	A
častiti starček meni in moji rodovini. Pa da	povem,	kako se je naprej godilo.Drugi dan zjutraj pride	A
‒ ‒ ‒ Pomenek	povem	svoji bršlinski gospodinji in jo vprašam, če	A
od njega, njemu in vsem njegovim tovarišem pa	povem	naravnost, kako grdo in neusmi ljeno se nam	A
Tončka me prosi z vzdignjenimi rokami, naj ne	povem	tega nikomur.‚Saj poznaš ljudi; če bodo zvedeli	A
zahtevala zanjo samo 15 krajcarjev. Drugi dan pa	povem	Heinrichu, kaj sem kupil.On se zakrohota in	A
izvoliti po končanih gimnazijskih študijah.	Povem	mu, da profesorski, premda nimam nikogar, ki	A
rojakom neprenehoma hvalisal in priporočal. Naj	povem	zdaj še to, katere imenitne može in velikaše	A
razlagam politično zgodovino vseh narodov in da	povem	na vsa usta v zgodovini hrvaškosrbske literature	A
nimam za ta sitni posel nikake volje in, da	povem	vso resnico, zmožnosti. »Fantje, gotovo ste	A
tega. Ti si velik nepridiprav, Kekec, to ti	povem.	Koliko skrbi in strahu sva prebili s Tinko!	A
pa ostaneš doma. Resnično ostaneš doma, to ti	povem	...«	A
Pa kaj bo rekel?« »Saj mu	povem	jaz vse,« je rekla Jerica.»Veš, pot k teti Nežari	A
stopim k njemu in se poslovim od njega. Vse mu	povem,	da ne bo nič žalosten zaradi mojega odhoda.	A
Saj vas niti ne poznam. Molčala bom in ne	povem	nikomur!« »Dobro!« je rekel črni mož in jo pogladil	A
kosa kruha, ker sva bila tako lačna. To vam	povem,	stric Prisanek, da ne boste hudi in ne bo zamer	A
Mogoče sta Kekec in Tinka že doma. A če ju ni,	povem	vsem ljudem, in pojdejo ju iskat.« Tako je sklenila	A
Le bodi brez skrbi! Še danes ju poiščem in ti	povem.	Nemara sta že doma pri materi.«	A
poskočile so ‒ frk! in že jih ni bilo več ... To vam	povem	že zdaj, stric Prisanek.Veste, da ne bo zamere	A
Pojdem, pojdem,« je odgovoril Kekec. »Vse mu	povem,	vse o sirotni muciki ...Pa tudi o lepem grobu	A
o sirotni muciki ... Pa tudi o lepem grobu mu	povem,	kjer bo počivala tvoja bela mucika.Pa pride	A
pre . / . / stran 27 . / cej bolelo. To vam	povem,	da se boste tudi vi smejali, kakor sem se jaz	A
meni verjemi, Kekec, in poslušaj me, kaj ti	povem.	Če se ravnaš po mojih besedah, pa boš še danes	A
Ali slišiš? Prikaži se, da ti	povem	nekaj lepega.Kar hitro se prikaži!«	A
Pa ga pokličem in mu rečem, naj ne bo hud. O,	povem	mu, da ga nisem hotel jeziti z njo, ampak sem	A
Kekec Bedancu: »Stric Bedanec, ali slišite?	Povem	vam, da vam sokolič danes ali jutri pogine.	A
‒ O, le, iščite, stric Bedanec! Jaz vam	povem,	da je ves vaš trud zaman ...Nikoli več ne pridete	A
Samo še večje skrbi bi napravil domačim, če jim	povem,	kako zelo se jezi Bedanec name.In sirota Mena	A
... Pa mi je rekla, da me pusti v miru, če ji	povem,	kdo je bil v koči.Oh, tako močno me je bolelo	A
sem stara, ker bi ti ne razumel tega. A to ti	povem,	da sem v vaših krajih več nego sto let in ostanem	A
sme me grdo gledati, kot gleda druge ljudi.	Povem	mu to in ne bo me zapodil ...«	A
A to pomeni nekaj posebnega.	Povem	ti pa drevi vse.In bo spet nesreča.«	A
misliti in preudariti nego vsi drugi. In ti	povem:	potres so prestali v Korotanu, pa ga bomo morali	A
lahko vam bo to delo. A še o pravem času, zakaj	povem	vam, nesreča je tu.Glejte ...	A
»Moja preteklost nikomur nič mari! A	povem	ti nekaj iz nje, kar še nisem pravil nikomur	A
rožeponože in se tresete pred njo. Jaz vam pa	povem,	da bo še danes za mojim klobukom.Še danes se	A
zaprosil: »Nikarte, stric, nikarte! Saj vam	povem	samo resnico. Prav nič ne vem za vašo ovco	A
potresel še enkrat in ga vprašal: »Zadnjikrat ti	povem,	Gab, ti Lipnikov Gab, govori resnico! Kje je	A
Hudoben je in mi noče verjeti, pa če mu tudi	povem	resnico ...Pa kdo je ta mož?	A
še nisem videl v svojem življenju. Zato pa	povem,	da se motite, stric! Nisem vam jaz ukradel ovce	A
jesti in piti. A da te ne bo več mene strah, ti	povem,	da ti zdaj verjamem, kar si mi povedal o medvedu	A
odnese ovco. A kaj poreče mož, ko se vrne in mu	povem,	da je pošast že spet izmaknila eno ovco.« Gab	A
Gaba prav hudo in zarobantil: »Ti lažeš, fant!	Povem	ti, da lažeš!Poznam tvojega očeta in tvojo mater	A
»Tako se je bilo zgodilo, res tako ... Pa	povem	vam, da je vseh nesreč kriva samo tista rožaponoža	A
stradam in se mi godi dobro v Planici? Pa ti	povem,	kdo sem jaz, ker me prav nič ne poznaš. Jaz	A
Pobič, kje si? Sem k meni stopi, da ti nekaj	povem!	« Gab se je oddahnil, ko je videl, da mož še	A
spet nosila po zobeh. »Najbolje bo, da vse	povem	mami,« je sklenilo dekle pri sebi in odhitelo	A
da bi lahko nemoteno zapravljali. Jaz pa tu	povem:	Prej se ne ganem z doma, da mi vsega ne izplačajo	A
neučakan,« ga je miril oče Anton. »Nič, samo	povem	vam, da ne bom hodil zastonj kosit.«	A
preden si jih spravil iz bele garde v bataljon.	Povem	ti, da je tudi v Loškem potoku dovolj primernih	A
kmetica, ki gre takoj ajdove žgance kuhat, čim ji	povem,	da so naši na Kočevskem pobili v borbi tisoč	A
naslovom: Doba političnega jerobstva. Lahko	povem,	da sem večkrat prebral vse zvezke Grudnove,	A
Popoldne so me nekateri partizani naprosili, da jim	povem,	zakaj se nekateri Slovenci imenujejo Beneški	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani