povem (501-600)

v sebi ni hotela reči, noter. »Po pravici	povem,	« je teta Anica končala svojo misel, ko so se	A
bi bila pomislila, kaj bodo rekli. »To ti	povem:	če mi boš še kdaj rekla vi, me boš morala spet	A
hrbtu roke na svojem kolenu. »Kaj naj ti jaz	povem?	« se je zasmejala Olga. »Samo doma čepim, in	A
Jaz ravno začnem, še sam si me nagovarjal, naj	povem,	zdaj mi pa sekaš vmes!Si nor, ali kaj?«	A
Predramimo ga v božjem imenu! Ko mu	povem	lepe novice, bo koj ves živ ...« Malomarno	A
in dejala: »Če še nista preveč trudna, vama	povem,	kako je bilo pred mnogimi leti, ko še tudi mene	A
To me veseli, dečko! Samo nekaj ti	povem:	ne šele spomladi, nemudoma moraš pričeti z delom	A
»No, če si fant od fare, začni.	Povem	ti prav natančno, kako in kaj.In pozimi se večkrat	A
moža. In nekaj pomembnega mi je naročil, naj ti	povem:	da nikoli ne smeš pozabiti svoje domačije ...	A
primernim orodjem in odpiranje nama bo igrača.	Povem	ti, Janez, marsikaj odkrijeva za temi vrati	A
Janez, kako odpiram votlino, ti danes še ne	povem,	to je zaenkrat moja skrivnost.« »Ljubše	A
strica,« je zavpil Janez iz varne razdalje, »tako	povem.	Še jutri izve vsa dolina, kakšnemu rablju si	A
omenkovala, in nato zmagoslavno vprašal: »In če ti	povem,	da se gospod glavar zavzame zate, čim se vrneva	A
Svoj živi dan je ne pozabim ... Za slovo vam	povem	samo nekaj: moje krvi ste, pa na ljubo ničvrednemu	A
gledale moje prijateljice v Razborju, če jim	povem.	Vi ste bili tisti?	A
Dragi Lovrek, ob tvojem osemnajstem godu naj ti	povem,	da te cenimo in ljubimo.Ostani tudi v bodoče	A
za zaupanje! In zdaj dobro poslušaj, kar ti	povem,	čeprav se ti bo čudno zdelo, da ti odkrivajo	A
maram ga, nemaniča, ker ... No, pa saj vam lahko	povem,	itak je znano vsem zaleškim vrabcem ...Za mojo	A
razumete!« mu je zabrusil Zoran v obraz. »Morda, a	povem	vam, da še pride čas, ko bodo ceno slehernega	A
Naj bo po vaše! A	povem	vam: to uro boste pomnili!« Brez slovesa	A
zavoljo otroka sem privolil v prodajo. Odkrito ti	povem,	težko se ločim od Belega dvora. Preuredil sem	A
ječo...« »Rad bi vam ustregel, ali odkrito vam	povem,	pomagalo ne bo.Tako trdno se je odločil.	A
»Hvala Bogu! Za nagrado ti	povem	nekaj lepega: dva vnučka te že dolgo pričakujeta	A
»O, to je dolga povest.	Povem	ti jo spotoma.« Beli dvor ni bil daleč	A
”Kdo?“ je vzkliknil Aleš. ”Tega pa ne	povem!	“ ”Tak zini!“	A
naletel na te jokave stavke. A resnično vam	povem:	-- ona je igrala na citre.Kako je igrala, o	A
par trenotkov prikazala v sobo ... Treba je, da	povem	to reč na kratko, a usodepolna beseda mi nikakor	A
... Torej ne! ... Ah,	povem	vam, koliko sem jaz prejokala, ko je prišla	A
gospa Tarmanova. Ali namenil sem se, da vam	povem	šele jutri, ker bi danes morda s tem samo kazil	A
ne, kako je razmetano, - ali po pravici vam	povem,	niti trenotek nimam časa, da bi kaj pospravila	A
izpregovoril: ”Dajte, bratje, da vam še jaz	povem	svojo zgodbo; čudna je, toda resnična od kraja	A
Prepreči to stvar, kakor jo moreš, zakaj to ti	povem,	da jaz ne pojdem v štacuno.“ ”Kako si vendar	A
sem prav lahko videla, kako je bil zadovoljen.	Povem	vam, Vejánovka, da sem zgrabila knjigo in mu	A
njega niso odrezali ... Nič se ne čudite, če vam	povem,	da je bridko žalovala za njim, ko je objemala	A
Najprej, kar se tiče morale. Da	povem	naravnost, se že od zgodnje mladosti nisem veliko	A
”Kaj je?“ ”Judit, da ti nekaj	povem	...“ Jecljal je z neokretnim jezikom in njegov	A
nikjer več ni ... oh, časih mi je čelo kar v ognju,	povem	vam ...A jaz klepečem, - prosim vas, nasvetujte	A
”Že dobro, gospoda moja, - dovolite, da vam	povem	...“ In gospod Mravljinček je začel svojo stvar	A
Če me vprašajo, zakaj nisem šel k maši, pa	povem	vse po vrsti, naj se zgodi karkoli. -Kakor da	A
... Ali bi zamerili, gospod, če vam	povem	dolgo povest?“ Primaknil je stol bliže k	A
stal pred durmi in je držal za kljuko. »Da ti	povem,	Jernej!« je govoril Sitar hitro in pipa se mu	A
hitro in pipa se mu je tresla v roki. »Da ti	povem	- išči si gospodarja drugod!« Preko	A
pokopal! - Micika, poslušaj, kar ti zdajle	povem!	Še preden se zdani, pojdem daleč odtod, v Ameriko	A
kje za gorami. ”Če pridete kaj v hrib, vam	povem	morda še katero zgodbo; ali dolgčas vam bo,	A
pridnosti, ne velike umetnosti. Po pravici ti	povem,	da mi še zdaj ni dobro znano, kaj je tisto,	A
Kaj bi odlagal in kaj bi sedel, saj lahko tako	povem	... Zaradi nekega predavanja smo mislili ... ampak	A
celo! ... Jutri rano stopim tja, hitro stopim,	povem	svojo besedo in pobegnem!“...	A
verjameš, vem, da me imaš rada. -- Zdaj pa ti	povem	vse po vrsti, brez prikrivanja, pa nikar ne	A
me več imeti rad -- zato sem te čakala, da ti	povem!	“ Izpustil je njene roke in je stal bled pred	A
veter pa mu še lâs ni zrahljal. -- Zatorej vam	povem,	ljudje krščanski: ne mislite nase in na svoj	A
sedela. Nisem ti povedal do nocoj, ali nocoj ti	povem:	že tisto noč in tisto uro, ko sva sklenila ljubezen	A
Elija, kam si razsul svojo pamet? Po pravici ti	povem,	da se mi smiliš!Prišel si, kakor zmagoslaven	A
slovenski narod je duhovit. Ali bi rad, da ti	povem	nekaj veselega?Vsa domovina je že polna novih	A
času kakor ti in na isti način ... Mimogredé ti	povem,	da sem lagal, ko sem rekel, da je moja žena	A
in tudi križali te ne bodo, ampak resnično ti	povem:	zgodilo se bo, da tvoji čevlji ne bodo zakrpani	A
izrezanih bluzah. ”Hej, dušica, čakaj, da ti nekaj	povem...	“ Kralj Malhus je hitel dalje z ogorčenostjo	A
ne kmet, nič ne! Pusti ga na miru, lepo ti	povem,	drugače se te Bog usmili!Nisem zmerom dober	A
le vedel, kaj opravi pri župniku. Nekaj ti	povem,	Hanca: Napodi ga čez hrib, da se mu bodo opletala	A
krono imaš ... Hotela sem ti nekaj povedati, pa ti	povem,	kadar se posloviš ...Glej, rada bi, da bi šel	A
na hrbtu in se je opiral na palico. ”Ali vam	povem,	ali ne?Koliko mi daste, da vam povem?“	A
Ali vam povem, ali ne? Koliko mi daste, da vam	povem?	“ Hanca se je smehljala, toda srce ji ni bilo	A
tja kjer je svet malo bolj širok ... Zdaj ti pa	povem	kar na kratko, Hanca, in brez vseh ovinkov	A
Hanca, povedati ti pa le moram; nocoj ti lehko	povem	-- nič se ti ni treba bati, saj tako pojdem	A
vem, kako je bilo!“ se je nasmehnil. ”Ampak	povem	ti nekoč; kako čudovito sem se rešil ...Zdaj res	A
táko, svoje cene je vredno! Kar povej ceno, jaz	povem	svojo!“ Kurent se je uprl s komolci v travo	A
dekle, ne preko praga! Nič prej, dokler ti ne	povem,	da se te ne dotaknem, če se ne zasmeješ -- da	A
trčila sta zvonko. ”Nisem mislil, resnično ti	povem,	da bova kdaj trčila s kozarci!... Ko si prišla	A
nocoj sem vse premislila in presodila in zdaj ti	povem,	da se nič ne bo tako zgodilo, kakor pripoveduješ	A
”Zato ker sem povedala od začetka, predno	povem	do konca!...	A
mislila sem na vas prav tako dolgo ... da vam nekaj	povem,	Stožer: zadnjič, ko sem bila v Novem mestu	A
Dunaja ... Svatujmo torej dalje, ampak toliko	povem,	da ne bom govoril in ne trkal z drugimi ljudmí	A
Marto za obedve roki. ”Pojdi z mano, da ti	povem!	“ Stala sta v kuhinji, pred durmi, roko v	A
Nobeden ni umrl. Nič me ni strah, če jim	povem,	da sem med njimi. Ker prišel bo ta čas; če	A
”Kaj je čudno?“ ”Pride ura, ko ti	povem!	“ Ko sta se vrnila v drugo izbo, je bil na	A
ves čas, ves čas ... in sem mislila, da ti kar	povem,	kar razložim, kakor je.Saj ni človeka na svetu	A
Zatorej ste vi edini človek na svetu, da vam	povem	tisto skrivnost, ki mi je bila razodeta nocoj	A
Ne! -- Saj pojdem, Tinka, zato da ti	povem	-- da je vse lepo, da je vse tako, kakor je	A
pragu in si ni upal odkleniti. ”Ali naj ji	povem	po pravici, ali -- drugače?In kaj bi bil večji	A
-- Bog ji je bil razodel v sanjah, zato ji	povem	po pravici.“ Odklenil je duri.	A
zgrabil s temi črnimi rokami. Ampak veš, kaj ti	povem,	grlica?Izbral sem ti ženina!“	A
poslušal nauke in jih ni bil vesel. ”To ti	povem,	Jokec, ker te imam rad!Lani je začel tisti Andrejaso	A
bova razumela in da ostanete dolgo pri nas.	Povem	pa vam naravnost, da nimam prav nobenega zaupanja	A
”Resno sem mislil!“ ”Čakaj, da ti nekaj	povem:	jaz se ne bom ženil!“ ”Torej si se premislil	A
bila nekoč zaljubljena v vas! ... Lehko vam to	povem	- tako ste se postarali!“ Kačurju je bil	A
slovenski narod je duhovit. Ali bi rad, da ti	povem	nekaj veselega?“ ”Povej!“	A
in kakor je niti zahteval nisem. Po pravici	povem,	da mi je bilo preveč te ljubezni in da so mi	A
celokupnost ...“ Jezik se mi je nekoliko opletal in da	povem	odkritosrčno, so se mi bile tudi misli nekako	A
pokažem vama nekaj posebnega ... Le tiho, - prej ne	povem	...“ In gospod načelnik se je nasmehljal nedolžno	A
se ne upam reči besedice, ko bi tudi hotel.	Povem	vam na svojo sramoto, da se je naravnost bojim	A
popravim drugo poglavje ... Ali odkrito vama	povem:	jaz ne dobim na njem ničesar takega, kar bi	A
postelja. ”Saj ne bo dolgo pri nas, toliko ti	povem!	Taka bo, kakršna je bila njena mati!“	A
tako dalje ... ampak denarja nima. Resnično vam	povem,	naš narod je ubog, komaj da zmore vsakdanje	A
mudilo! . / . / stran 67 . / Pojdi z menoj,	povem	ti lepo zgodbo!“ Prijel ga je pod pazduho	A
Kdo vas je klical? ... Jaz pa vam	povem,	da mu ne vrnem niti trohice!... Naj se podi po	A
Koliko bi radi zanj? Odkrito vam	povem,	da nisem za zdaj v nikakih zadregah.Prepričanja	A
jih, ti, ki ne stikaš po policah in predalih!	Povem	ti celo kar naravnost, da sem jabolka klatil	A
žejnim. Če naju Bog vidi ...“ -- ”Čakaj, da ti	povem,	kako sta Binček pa Suzi ... Minka, na mleko glejte	A
Prijela ga je za obedve roki: -- ”Torej, da ti	povem,	kako sta Binček pa Suzi ... Jezus, mleko! Zakaj	A
krajev prihajam... Le odklenite, le brž odprite:	povem	vam tako zgodbo, da je ne pozabite na vekomaj	A
tenki, beli roki. ”Poslušaj, Melita, da ti	povem	dolgo in žalostno zgodbo ... Kdo sem jaz?	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani