»Ti ni v sramoto, če nisi previsoko mislil.« Podlipnik je že prijel za kljuko, pa se je še enkrat obrnil in prišel nazaj prav do Marka in Ančke: »Povem vama pa, pa - ne mislim, da bi nalašč hotela prej izsiliti poroko, nista taka, samo, mladost je norost, povem, da bodita pametna; ker, če se bi vama kaj pripetilo, da bi se, kakor pravijo, poroki mudilo, kakor gotovo sem Podlipnik iz Krnic, tako gotovo ne bosta nikoli poročena.« Sedaj je Cenu plapolal v očeh ogenj Podlipnikovih rodov.