povem (601-700)

vas je mlajših, je ne poznate več; zato vam jo	povem,	kakor mi je ostala v spominu. Peter Klepec	A
bi bila dvojna!‘ ... Tako sem se namenil, da ji	povem	resnico.Govoril sem prav potihoma, šepetaje	A
Takrat pa mi ni bilo do smeha in brez sramu lahko	povem,	da sem jokal časih kakor ženska. Pa ne mislite	A
Gospod. Ne prestraši se preveč, prijatelj, če ti	povem,	kaj se mi je zgodilo!Glej, izgubil sem ime,	A
križa, ne napisali imena in letnice? - Ali ti	povem,	Gregor, kako je umrl tvoj oče? - Povejte	A
bil pust in žalosten ta kraj! Poslušaj, da ti	povem	zgodbo, ki jokajo moje oči vsako noč ob mislih	A
bi se jim hudó zameril. Kajti na tihem vam	povem,	da mi Volčjani zeló radi slišimo, če se o nas	A
svojo. Zdaj ti brez skrbi in brez bolečine lahko	povem,	čemu ta blejski nagrobnik.- Pred petimi leti	A
veš, do tega trenotka nisi vedela! Nocoj ti	povem,	zato ker je prav tak večer kakor tedaj, zato	A
ti noči, -- in zdelo se mi je potrebno, da	povem	to Tebi, svojemu prijatelju. Veseli me, da	A
do srca. ”Povej mi najprej, preden ti sama	povem:	ali me imaš zares rad?“ Takrat se je nisem	A
hodniku in sem slišal za durmi tvoj korak: Zdaj mu	povem,	zdaj mu vse povem, pa bodi, kakor je božja volja	A
durmi tvoj korak: Zdaj mu povem, zdaj mu vse	povem,	pa bodi, kakor je božja volja?“ ”Tako sem	A
stal za durmi, sem rekel jaz: Kadar pride, ji	povem,	vse do konca ji povem!“ ”Povej še ti in	A
jaz: Kadar pride, ji povem, vse do konca ji	povem!	“ ”Povej še ti in ... kakor je božja volja!	A
liter - še en liter najboljšega! ... Jaz pa vam	povem,	da vam položim lahko pri tej priči tisočak na	A
in zmerom je bil še dober; da vam po pravici	povem,	Iglič, ne zamenjal bi ga s frakom adjunktovim	A
”Tak predsednik!	Povem	ti, Malka, da bi bil predsednik jaz, ki sem	A
pa sem mislil, kako bi ubežal. In zdaj ti	povem,	kako se je potem zgodilo. Prišla je nekoč	A
”To je lepo od tebe. Zakaj	povem	ti, če bi mi želela kaj takega, bi živel nalašč	A
je katehet - hudoben človek je bil, zato ne	povem	imena - in je vprašal: ”Kdo ni bil včeraj	A
srečna, v kakšnem raju boš živela, ali jaz ti	povem,	- vendar, ne, nečem te strašiti ... A če si količkaj	A
bil zaljubljen vanjo. O tej svoji ljubezni ti	povem	nekoč lepo istorijo!Bolan sem bil nekega dne	A
brez težave dosegel še s težjim bremenom. In	povem	ti, tovariš, to breme bo sladko!Bodi nespametno	A
sodil, da so umetniki bistrejši ljudje! Da ti	povem,	praviš?“ ”Povej!“	A
imeniten? Tebi, Ana, ki sva prijatelja, lahko	povem:	jaz sem največji umetnik na svetu, ali vsaj	A
res, - ali to ni za nas! Odkritosrčno vam	povem:	jaz sem bil proti temu, da bi se prisodila nagrada	A
humorju ustvarilo to vsakdanje življenje sámo ...	Povem	ti od začetka to čudežno zgodbo, ki sem jo zadnjič	A
Saj vem, mati, da vam je težko dajati, - ali	povem	vam, jaz vam povrnem vse do krajcarja ...“	A
pokazal pot rešitve, kadar pošlje zasluženo kazen.	Povem	vam naravnost, da me je strah.“ Zlodej se	A
navdušenostjo. . / . / stran 121 . / Tebi lahko	povem,	Hiacinta, da mi ni bilo prijetno pri srcu in	A
naj utihne! Res je zavzdihnilo pod nama, toda	povem	ti resnično, da bi bil bolj vesel, če bi vzdihovalo	A
”Ti spetka ti suha, zadolžena; toliko ti	povem,	da nikar več ne motovili krog moje hiše in krog	A
ni genilo več. Tri leta je bil zaljubljen; in	povem	ti, Francka, da so bila tista leta dolga in	A
pojdiva, kamor drži! Dokler se bova imela rada, ti	povem,	da se nama nič hudega ne bo zgodilo.“ V besedi	A
spreletelo Pavleta. ”Strah bo siromaka, če mu	povem,	da pojdem odtod!“ je pomislil Lojze. ”Kaj	A
Ko je upihnila luč, je rekla Hanca: ”To ti	povem,	pa stori tako: vse po pravici mu razodeni, kakor	A
da bi živela tako lepo, samo en teden ... Da ti	povem	- pa ne jezi se, Franc, ne misli nič žalega	A
Pojdi torej v šolo! In zdaj poslušaj, kaj ti še	povem!	Ali poslušaš?“	A
odgovoril Peter. ”Ali ona ni za naju, to ti	povem!	Tako neumno sem se bil zaletel, da me je zdaj	A
”Trčiva na njeno zdravje!“ ”Tebi lahko	povem,	Peter, da jo ljubim resnično in že to je nekaj	A
zdrznil in obešenca ni bilo več. ”Nekaj ti	povem,	o Peter!Zdi se mi, da smo že vsi predolgo živeli	A
ubijal glavo z ofenzivo, ti si prvi in edini, in	povem	ti, da sem tvoje ponudbe neizrečeno vesel.Ali	A
Toda junak ne more zbrati besed. »Kaj naj vam	povem,	« skomigne z rameni.»Tam doli je ... turobno ...	A
tako je tam doli, drugega ne morem povedati.	Povem	pa onim tam, ko se vrnem, kako je tu, da nanje	A
»Nič se ne boj!	Povem	ti, osivela boš v samostanu.Na obrazu ti vidim	A
pomikal k peči. »Naj me le, naj me le, pa mu tako	povem,	da bosta imela dovolj ti in tvoj hlapec,« je	A
pa bi ne videla, kaj hočete. Ali hočeš, da	povem,	kaj hoče ta tvoja lepa punica -?« »Mati	A
Kaj je to? Kolikokrat ti še	povem?	« Od strahu je dekletce drhtelo, in možu	A
se, in tako približno je govorila: »Če ji ne	povem	jaz, ji pove kdo drugi.Ti, moj ljubi Bog, kako	A
njej in dejal: »Sodili boste drugače, če vam	povem,	da morem postati preje gospodar na Peči jaz	A
je siknila. »Ti si jo brez krivde, zato ti	povem	-« »Molči!« je pograbila Katra njegovo	A
Katra njegovo roko. »Ne,« je šepetal Luka, »	povem	ti!Si jo, ker je ona notri... ker ona notri ni	A
boš, Šime, ne boš. K fajmoštru pojdem in mu	povem,	kak mož si ti.Pa tudi oni bom povedala, naj	A
naredila, da bi jih vrgla v vodo. In tudi to ji	povem,	da si bil že zaprt.Naj te le ima potem, naj	A
»Lilije so, lepe, rdeče. Ti	povem,	komu jih nesem, te lilije!« »Le nesite	A
»Kaj? Ali naj grem k nevesti in ji vse lepo	povem,	kake namene imate z njo?In tudi pri sodniji	A
dejal končno, »za tvojo hčer naj bo, pojdem in	povem,	da sem ji zavdal jaz!Naj izpuste Anico!«	A
Ne bom izpraševal, zakaj. To ti pa	povem.	Videti je, da si slabo pazil nase in obleko.	A
je raztegnilo lice v smehu in je rekel: »Tebi	povem,	kako je ta reč.Poslušat ga namreč ne hodi, da	A
Knežan je zgibnil z ramami in odgovoril modro: »	Povem	ti, ko bom imel blago na Kneži.« »Boga si ukanil	A
odvrnil vrač. »Prišli so in so prosili, naj še	povem	svojo strašno pravljico.Tako so rekli.«	A
Vino sem že popil. In tako	povem,	da mi ni nič mar.Za tako silo je ni božje ne	A
bili, še premalo ste udarili, Teufel, odkrito	povem,	še premalo.« »Ta hoče hudičiti, ko je vesel	A
Le to je, da vem in grofovskim lahko pod nos	povem:	Čedad pomejniški, pomejniška na Tolminskem tudi	A
parocco. Kar so oni, gospod župnik, nu, da pametno	povem:	cerkovne račune ste pozabili.« »Nismo,« se je	A
Anže, Anže! Resnično ti	povem,	tak birič si, da bodo še otročaji za teboj letali	A
Če je treba hudiču. To pa	povem!	Če me gospod Štefan ubije, skrbite za moje otroke	A
Golja me je izzval. Kadar prideš v Tolmin, Ti	povem,	kako sem mu odgovoril.« ‒ ‒ ‒ Stari grof Jakob	A
»Če želiš,« je odvrnil Ivan Ignacij. »	Povem	ti pa, da ni zabaven človek.« »Tem slabše zanj	A
skrbiš, kaj boš jedla, kaj boš oblekla. Pa ti	povem!	Lilije ne žanjejo in ptice ne sejejo, a Bog	A
besede spoznavati in brati, se mi je razodelo in	povem.	Ko si na križu umiral, odrešil si.	A
Kadar boš večji,« govori dobrohotno vikar, »ti	povem,	kaj si obljubil.Zato da besedi ne boš zvest	A
zmagal,« je odvrnil trudno Andrej. »V naprej ti	povem,	da ne boš opravil nič.Prva krivica, ki so ti	A
»Nisem,« je dejal Martin. »Nič ne de,	povem	ti kdaj drugič.Zdaj, bom rekel, da moraš le	A
kakor da je prav tako.« »Kako naj neki drugače	povem?	« se je čudil Duša. »Kaj pa je takega, če grof	A
se je oddahnil krčmar. . / . / stran 96 . / »	Povem	ti, kdo je bil, kadar zmagamo,« je odvrnil Peter	A
bil?« je popuščala strpljivost sodnika. »Ne	povem	ga,« je zaihtela deklica, »pa če me tudi ubijete	A
je vprašal domači duhovnik. »Gospod, kaj naj	povem,	« je govorila ženica.»Stara sem, umreti bo treba	A
/ stran 167 . / »Vsaj kar je glavnega naj	povem,	« je nadaljeval Anže. »Poslušajta!	A
tvoje službe prav nič ne želim, da ti po pravici	povem,	Nadloga pilakarska.« »Ali sem strupen, da me	A
Videlo se je, da se trudi, da bi povedal mirno: »	Povem	vam, da je za tako nepostavno zbiranje z očitnim	A
»Pooblastil me je gospod podglavar, naj vam	povem,	da je pripravljen poslušati vaše pritožbe zoper	A
»Ali mu ne znaš pomoči?	Povem	ti za zdravila.« Prikupil se je mesarju in je	A
vas je tako ociganil?« Andrej je odgovoril: »	Povem	ti, če uganiti ne moreš.Verjemi Gradniku, ki	A
peči. Vstal je, stopil pred može in dejal: »	Povem	bolj na kratko.Tako je, hvala Bogu, da je vsa	A
Gorici nas pa Brivcev najbolj boje. Kratko, da	povem.	Ne Kraševci ne Vipavci nočejo z nami v zvezo	A
za naše reči potegnemo. Kako naj še drugače	povem?	« »Seveda,« je rekel Andrej Laharnar.	A
Ko boš starejši, boš drugače sodil.	Povem	ti, še sam se boš puntal.Vse na svetu mora dozoreti	A
« je vzkliknil sin krčevito. »Pusti me, da	povem,	« je dejal stari.»Morda govoriva zadnjič.	A
časa in me boste videli. Resnično, resnično vam	povem	... « Zaletelo se mu je, da je dolgo kašljal in	A
Nu, bodi. Ti nekaj	povem,	da boš pogledal, ki mi še kaplje žganega ne	A
čudila mama najstarejšemu sinu. »Čakajte, da	povem	do konca.Ko sem šel čez Senožeti domov, sem	A
malega srpana leta Gospodovega 1845. Po pravici	povem,	da se rojstva prav nič ne spominjam, čeprav	A
večjim spoštovanjem tja gor v bogkov kot. Naj	povem	kar naravnost: dolgo dolgo sem bil prepričan	A
gora, Triglav vse vrhove rad ima...« Po pravici	povem,	da sem čisto zgubil občutek za čas.Ves zamaknjen	A
Hilere. Če pa bi radi zvedeli, kako se pišem, vam	povem,	da se pišem Aljaž, po domače pa se je pri hiši	A
v teh skalah še takšnega divjega kozla... Vam	povem,	da ni boljših lovcev, kot so Trentarji!Sami	A
Čeprav se mi ni vrtelo v glavi, vam lahko	povem,	da je bil vzpon zelo zoprn.Brez Šmerca bi lahko	A
»Že prav, že prav...« »Pa še tole vama	povem,	ko sta ravno dva duhovna skupaj: vest me prav	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani