potlej (401-500)

ni mogoče. Gotovo tudi mene spreobrnejo in	potlej	bo Jelovo brdo videlo, kaj se pravi, če Danijel	A
»Kar bo, bo dobro,« se je smejal Jerom. »	Potlej	se bom vsaj malo pogrel.Sicer bom živel toliko	A
bom več mogel stopiti na noge, kdo me bo redil	potlej?	To rečem vam, in vi, zbrani ljudje, poslušajte	A
je prišel k nam čolnarjem.« »Ste ga dobili	potlej?	« »Ravno pri Močeniku je bilo, kjer je tisti	A
beseda!« . / . / stran 261 . / »Kaj je bilo	potlej?	« je vprašala, da ga je izvabila na drugo polje	A
Proti pijanosti!« se odreže svetnik ogorčeno. »	Potlej	jih ne prodajaj!« je godrnjal stari duhovnik	A
Samo glej,« je kričal, »da mi ga ne zamenjaš	potlej!	Moj je nov, Cumpe, tvoj pa je že malo ponošen	A
Če umre, se ne bo vedelo za denar.	Potlej	bi bilo dobro kupiti njegovo posestvo! Ko bi	A
Pod Golovcem se vidimo.	Potlej	pa hajd na Turjak!« »Na Turjak!« vzklikni	A
»Lahko bi je imela, pa je nimam!« »	Potlej	si pa sama kriva, če je nimaš, ha, ha!«	A
vprašal je Jurij Ljudevit hripavo, »kdo pa se bo	potlej	smejal, he? kaj pa potem, he?« »Potem	A
Ernest,« ihtela je, »ti ne smeš od mene! Kako naj	potlej	živim, kako prenašam življenje na strani slabotnega	A
obrazcu, da mu stopijo izpod nizkega čela. »In	potlej?	« »Potem, nekaj let potem pa se je oglasil na	A
dokler ga niso z mesečno plačo odpravili.	Potlej	je živel pozimi v mestu, poleti pa pohajkoval	A
z zobmi in dostavil. mNaj umre in našega naj	potlej	obesijo, bosta vsaj dva malopridna manj na svetu	A
besede, samo dejal sem: mLenka, môli! Môli in	potlej	zaspi v božjem imenu!l mBog meni pomagaj!l	A
vredna. Nekaj časa se je mašilo in mašilo,	potlej	pa je vse skupaj padlo na kup in moral sem z	A
glavo in se smehljal. »Tako praviš ti,« je	potlej	očital, »koroški vojvoda, ki nas že devet let	A
tlačana, jo bo ucvrl pod krivo opatovo palico,	potlej	ga pa le lovi, če ga smeš; pred nosom ti jo	A
ni, le z očmi je brezasto udaril vse vkup.	Potlej	je stopil na sredo sobe, se počasi odkril in	A
smilijo se mi, siromaki so. Polje jim uničujete,	potlej	hočete pa davščin z njega!« »Govoriš kakor mležnozob	A
ne bodo zidali v Stični, ampak v Gabru. In	potlej	glej, kako se boste boli s samostanci ti in	A
pripraviti.« Trdo, zapovedniško je govoril,	potlej	pa vzel vrč z medico in ga postavil v stensko	A
je Budislav omenil. »Najbolje bi bilo, da bi	potlej	krenili po dolini na desno.Pot je res nekaj	A
raztovorili konje in jih spustili po trati.	Potlej	so zakurili in si spekli bravine in svinjine	A
odstavil in malo pomolčal. »To je bilo tako,« je	potlej	preudarno začel.»V naš kraj se je pred nekaj	A
očaka in kaj lahko bi mi prišli na sled. In	potlej	bi kmalu doživel sekanje glave.Z ubijalci nima	A
bunkal in tlačil, lasal in uhal, kar se je dalo.	Potlej	ga je treščil v robidovje pod potjo in zarenčal	A
ješprenj.« »Pojutršnjem pa ovsen močnik in	potlej	spet ješprenj, da se stebra kaj preveč ne razmakneta	A
po cestah voha za bogatimi tovorniki, da jih	potlej	grajski pestijo ‒« »Kaj tisti, tisti?« se je	A
sam,« je momljal sam vase; »če bo treba, naj	potlej	še Vitogoj stopi tja.« Prav tačas je v strmem	A
53 . / delo tako težko; in da bo dobra sestra	potlej	zanj govorila pri Marjeti, je prav trdno veroval	A
tikoma za njimi so stopicali tovorni konji in	potlej	je šlo nekaj suličarjev, ki jim jih je skrbni	A
pridi mi zdaj pomagat!« Še malo je tako postal,	potlej	pa stopil od okna in se zleknil po slami, ko	A
grčevko, da vas on sam ne trči s čim.« Krdeli sta	potlej	tiho spolzeli z gradu in presopihali Peščenjek	A
Vsi so utihnili.	Potlej	je pogledal v sončno stran in prav počasi in	A
ogenj nekaj ivanjskih rož in bezgovega cvetja,	potlej	pa z drugimi stopil v vrsto in zaplesal okoli	A
ujel in skuhal v mleku? Tisto zavrelico bi bil	potlej	izpil na tešče in bi bil dobil tak pogled, da	A
pesti in da je naposled le spodrecal Zlebora.	Potlej	jo je na splav ucvrl v dolino. Kres je v Dednem	A
vsi trije zamaknili v pobožno premišljevanje,	potlej	so odmolili angelsko češčenje in očitno spoved	A
Kraljico. Vstal je, dvignil roko za blagoslov in	potlej	dejal: »In zdaj na pot v službo Device Marije	A
strahóma gledala bele menihe in njih spremstvo,	potlej	pa se je urno pomaknila nazaj v goščo. »O Rodana	A
Somrak je storil po ukazu.	Potlej	so kmalu prišli do višenjskih koč, odkoder je	A
kakor bi preudarjal, ali bi povedal, ali ne,	potlej	pa je dejal: »To pomlad sem slišal, da se bo	A
Tako bo. In	potlej	bo še posebno zavrelo, ker smo mu jih olasali	A
se je Majnhalm ogrel. Opat je malo pomolčal,	potlej	pa še dalje prosil: »Če sem se prenaglil, ko	A
imel. Majnhalm se je zamislil v dolg molk,	potlej	je rekel Ditriku: »Pojdi, v strah ga primi in	A
puščala na lov. Še njim se je potožil in jih	potlej	vprašal: »Ali ste otorej, da bi mi pomagali	A
133 . / Velikani so ga sprva tiho gledali,	potlej	so začeli renčati, da je pristopila še Rodana	A
Mladeniči so se vse domenili za pot.	Potlej	je hitel domov, da se pripravi in da Živki in	A
pomoči. In če bo tudi to zaman, ve, kaj mu bo	potlej	početi. »Pobil ali vsaj pohabil jih bom!« se	A
patru: »Hm, bolnik je siten, vprašati ga moram,	potlej	pridem po vas,« se je izvila in šla nazaj svojo	A
prijela svoje brate, bi res utegnili odnehati.«	Potlej	je besedo obrnil drugam. »Kako je pri vas?«	A
Tako prazne, da boš dajal desetino župniku,	potlej	samostanu in še gradu, če ti bo kaj ostalo.	A
I, ti, Trlep, če bo samostan tudi gosposka,	potlej	vendar grajske gosposke ne bo več!« »Meniš?	A
kakor je kdo rekel, najprej glasove za menihe,	potlej	pa še glasove, ki so bili zoper nje. Glasov	A
enkrat in grdo pogledal Grbca. Nejevoljno se je	potlej	obrnil proč in zagledal čez polje, ki se je	A
pot. »Pa še nekaj bi bilo treba,« je Somrak	potlej	menil. »No, kaj?«	A
Pa skoči!« je pokimal Ditriku. Iz gradu je	potlej	gledal po dolini, kako je Ditrik dirjal na najboljšem	A
je zdela pravša in pravša. »Tudi Henrik se bo	potlej	unesel in kam priženil.« Majnhalm je nenadoma	A
zna in pozna in da je na vsem svetu prvi on,	potlej	da je prav velik kup blata in čez dolgo dolgo	A
jih lahko dosti olasa, če je za kaj, in je	potlej	deležen velikih časti!« je Majnhalm čez čas	A
kratka dva dni pomudila pri nas na Svibnem;	potlej	se res nisva več videli.« »Glej, to je moj brat	A
pojdimo!« se je Urh voljno vdajal. Sedli so	potlej	na planem pod široko lipo sredi dvorišča in	A
dejal napol resno, napol smešno. »Koliko naj	potlej	zaleže očetova beseda? Saj se je sam Bog zaman	A
je svet nepripraven za veliki samostan, in je	potlej	toliko drencal okoli njih, da so se vdali.	A
dosihmal skrival po svetu in iskal kruha in miru.	Potlej	je bil čisto potrt.Kakor da mu v ušesih še ni	A
Budislava in njegove junake!« je Hotimir pretil. »	Potlej	se bo morda tudi med nami našel še kdo, ki se	A
vsi veselijo samostana.« Malo je pomolčal,	potlej	je nadaljeval: »Tako sem tudi sporočil Njegovi	A
stran 208 . / »Najprej zunaj, zunaj ‒ kako bo	potlej,	še zvezdogled ni vedel!« Tekmovavci so posamič	A
tistih kadunj urno izpehal v vodo! In kako bi	potlej	slavili njega, če že tako reč počno s to mestno	A
oglasilo, češ, da bi radi ostali doma nekaj dni,	potlej	pa da bi spet prišli.Vsi drugi so molčali.	A
uvenela, lepo ji bom prilival z vsem srcem!«	Potlej	je, da bi na vse plati premislil svojo namero	A
priklonil in je šel in premišljeval še tri dni;	potlej	so ga sprejeli v novicijat. Stari vojščak se	A
Hotimir je bridko vzdihnil in se zagledal predse,	potlej	je dvignil oči in jih pasel na njej. »Kako je	A
povedal vse lepo po vrsti. »Kaj pravite?« je	potlej	vprašal. »Če mi nisi nič utajil in nič pridejal	A
Hotimiru za njegovo srečo. Mladi Višnjan je	potlej	spotoma srečal samostanskega volarja Mihaela	A
če bi mi ukazali!« Urh se je molčé smehljal,	potlej	pa mu je dejal: »Pripravi se, na Svibno pojdeš	A
roke. »Vprašaj samo, kar sem ti naročil, in	potlej	se brž napij, da mi katere ne zablodiš!« »Bom	A
plitvega Urha. . / . / stran 248 . / »Še meni se	potlej	lahko kaj pokrha!« »Ampak gospoda ne vre tja	A
denar, pol pa kar tako!« »In tisto ‚tako’ bo	potlej	močno dragó ‒ saj vemo!« se je suličar smejal	A
potrebo; vroče je, žejni smo!« »Rebula bo pa	potlej	za srce in kri ‒ prav!« se je zviti kremar smehljal	A
vinskih duhov! Precej se mu kaj zareče, da mu je	potlej	krvavo žal!« se je spet bridko kesal prenagle	A
krčmaril, da boš vedel! Vino je ničil in pridil,	potlej	pa hvalil kakor ti in drago prodajal!« »Pa ga	A
gradu ne bi s čim žalil v svojem poslancu.	Potlej	je v posebni sobi sprejel njegove poklone in	A
odpočij in okrepčaj po dolgi in hudi poti!	Potlej	pa se bomo vsi vkup malo pozabavali.Potujoči	A
omedlel ne bi od žeje in želje po vinu. In	potlej	je bilo lepo. V veliki viteški sobani so se	A
glava sklada, kar res ni!« »In tisti pevec je	potlej	pel o strahovitih junaštvih slavnega viteza	A
pesmi. Urh se je sprva podsmešno smehljal,	potlej	pa že krohotal. »Pesmi nisem slišal, a dobro	A
»Mislim. In tudi pesem, ki jo je pevec	potlej	še pel na čast grofični, se je vsem zdela prav	A
moramo pregnati Ogre, če bi se res prikazali,	potlej	pa naj bo svatba!« ga je Zofijin oče odrival	A
divjadi. »Kaj pa ti počnó?« se je pater Konrad	potlej	še zanimal za ljudi, ki so si zunaj gradu dali	A
Vitogoj upiral. »Tistih šibin narežemo lahko	potlej,	tudi med dežjem.« Grajski je zasukal konja in	A
« je Henrik že vpil. »Pojdi, premislil bom,	potlej	te bom sodil!« Hartvik je bil ves zbegan in	A
ji usta, zvezali roke in jo vrgli na konja,	potlej	pa vsi hitro navkreber proti gradu. Višnjan	A
bi bil bolan, glej ga!« se mu je zasmejala.	Potlej	je nekaj zamomljala, šla in v dolini s travnika	A
natrgala neke zeli. »Tole ti bo prečistilo vamp,	potlej	nemara tudi mrzlice ne bo več,« je dejala, ko	A
hudo pisanje. Sprva je od presenečenja otrpnil,	potlej	pa od jeze skoraj zbesnel. »Kaj vendar počenjaš	A
ženin, ki se nam je ondan tako prikupil vsem.«	Potlej	je šel, da bi pogledal, ali so se grajski četniki	A
Čep gre skoraj na polnem v sod,« je Majnhalm	potlej	veselo dejal in se prvi odžejal.»Če ga bo premalo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani