Vsi so utihnili. Potlej je pogledal v sončno stran in prav počasi in razločno govoril nekam v prazno: »O, Bog, ki sonce, luč in ogenj si neba, ‒ zmagal zimo si smrt in temo ... Zato naj po šegi stari, o Svetovit sveta, ti roke moje zdrave zdaj kres zažgó ...