potlej (701-800)

velel suličarjem. »I, kaj me ne poznaš več?« je	potlej	vprašal odrevenelega silaka. »Deseti brat si	A
stran 237 . / »Janez, Janez, ali je res?« je	potlej	tiho vprašala. »Bog me je uslišal,« je pokimal	A
veselim tistega dne! Pome prideš ti, tebe pa jaz	potlej	za mladega gospodarja odvedem na svoj dom!«	A
v senico spat. »Tudi zate imam novico,« je	potlej	šepetal, ko sta legla. »Miklav mi je velel,	A
se je vdajala; »samo sili me nikar ne, da bi	potlej	nosila na sejem, kar ga še ostane.Lan ne obrodi	A
vi ne bi bili prišli, bi vas iskal jaz,« je	potlej	rekel. »Kaj je?« ga je gospod vedečno pogledal	A
»Ne rečem. A če bi Bog	potlej	velel, naj si ga, ko vendar sleherni človek	A
je bil pomeril Bog sam.« Premolknili so in	potlej	drugam obrnilo besedo. »V svate, Janez, bi ti	A
v Šmarju ne bomo počivali predolgo, pridemo	potlej	do Ljubljane tudi še po hladnem.« »E, kaj, takale	A
gradu si ubere nevesto, povabi svate, skliče	potlej	nas in pravi: Po nevesto pojdemo, vendar se	A
nas in molči. ‚Slišali ste, kaj mi je storil,’	potlej	zahropi.‚Kazen mu gre, povejte, kakšna!’	A
Njena krščenica je potrdila vse to.« »Kako pa	potlej?	« »Kako?	A
pomolčal. »Pojahajva nekoliko naprej,« je	potlej	dejal in dregnil konja, da je stopal hitreje	A
takih ji povedi, pa jo morda res preveriš,« je	potlej	dejal. Cesta se je pusto vlekla ob ljubljanski	A
Zametajo le kako kislasto žvižgavino. In to naj	potlej	požlevimo mi za drag drag denar, da ga človek	A
kmetje upro. Letina je tudi slaba, kupčije ne bo,	potlej	pa živi, če moreš.« »Gospoda res pretrdo pesti	A
pisar ukazoval, kakor bi sedel na prestolu, »	potlej	se spogleduj z mojim prijateljem svobodnjakom	A
»Pa ostani tu, da spoznaš, ali smejo! In	potlej	naj še Ančka zve, da si se pretepal zaradi neke	A
postanejo. »Ali sem vam vojarin, ali nisem?« je	potlej	vprašal glasno, da so slišali vsi. »Si, si,	A
XXXIII. Tisto nedeljo	potlej	je bila v Stični nova maša Radohovega sina.	A
Angelik zveže prva dva,« se je Trlep hahljal, »	potlej	se pa le še vidva pripravita!« »Glejte, pater	A
odrinil ženina in nevesto. »Najprej v cerkev ‒	potlej	pa v imenu božjem ...!«	A
bi bil kateri mislil. Ni ga bilo ne prej ne	potlej	takega veselja v tistem gradu. Celih	A
v nesrečo spravil, mu bo najprvo leva roka,	potlej	desna in zadnjič glava s sekiro odsekana.«	A
»Pasja dlaka! Počemu se	potlej	cmeriš?«Jelen je vzrojil.	A
bi samemu hudiču palico posodil, s katero bi	potlej	hudič kakovega svetnika udaril, ko bi se samega	A
sovražnika počakali, ti so se razbegnili vsaj	potlej,	ko so videli, da vojak vse drugače strelja nego	A
more nihče kot bog, ki jih pozna, mogoče vse ‒	potlej	ni dobro zraven biti, ko jim Blaž zabavlja.	A
ki je dopoldne še na sramotnem odru stal a	potlej	izginil.Nobenega dvoma več ni bilo, da so to	A
rokovnjaču, naj neseta nezavestnega iz izbe v vežo.	Potlej	se obrne k ostalim v trem in reče osorno: »Kaj	A
vzemi s seboj, kogar hočeš. Konja pripelješ	potlej	do blizu rovske cerkve, tam ga na cesti temu	A
na cesti prodal enega konja in eno kobilo.	Potlej	si pa pod Debelim hribom dva dobil, tako da	A
štacunarica bo moja hči od kupička živela? In	potlej:	tudi greh je za take reči denar izmetavati,	A
kakšen kmet boš, kako znaš delo v roko jemati,	potlej	te bomo pa ženili!« Tako je mati Mozolka govorila	A
ustrašili, to se mi nekoliko še zdi kakor v sanjah,	potlej	pa nič več ne vem.Kakor da bi se mi sanjalo	A
to je res, ali oni grdi rokovnjači od peči so	potlej	name padli in te si ti zadržal, zdi se mi, da	A
Rekši, mu je dajal nekaj denarja.	Potlej	je odšel. Bojec je vrata svoje koče spet prislonil	A
svetilnico, staro lončeno črepinjo z oljem.	Potlej	pak Blaža potrese za koleno in ga goni: »Hoj	A
jutri zjutraj, primeva ga tačas in zveževa ga!	Potlej	ga pa peljeva zvezanega kakor bika ali v graščino	A
se precej, vrata odprem in zakurim, pa pridi	potlej	noter, zakaj bi jaz na vrt hodila, kjer je hladno	A
njemu povem, da sem dva rokovnjača našel, on naj	potlej	naznani ali na Brdo ali v Mekinje, v Kamnik	A
ono, kar so ob semnju v Kamniku razklicali;	potlej	pojdeva pa pit.Nisi žejen?«	A
da sva jih midva tožit šla, stric? Kaj pa	potlej?	« »Ti se jih bojiš?	A
goldinarjev, Na Brdu bode doktor tudi še kaj dodal.	Potlej	se pa vsi zberó, francoski ‚kusje’ pridejo,	A
znajo zagovarjati in uroke delati, saj veste.	Potlej	jih pa tudi gospoda dobili ne bodo.« »Naj jih	A
si pa še en pas požegnati od Odromanove Jere;	potlej	me v uho piši rokovnjaška coprnija, veš?« »Nu	A
bi mogla midva praprotovega semena do biti,	potlej	bi se jaz že nič ne bal, ko bi praprotovo seme	A
praprotovo seme, o kresu natreseno, pri sebi nosil.	Potlej	mi živa duša nič ne more, pravijo.A vrag ti	A
ne bode pozabil in, kadar bode kaj sam imel,	potlej	bode šele glavó pokonci nosil, ker starci že	A
druge strani na naše dome in nam jih zapalijo,	potlej	pa imamo!Ker dosti jih je, tako da nihče ne	A
Poslušal je,« reče gospod maire. »	Potlej	mora še v gradu biti!Uiti nam ne sme!« reče	A
besedi za pojasnjenje spregovoriti, morda mi	potlej	ne boste z besedami krivice delali.Jaz ne storim	A
pospravljaje posodo in ostanke. »Prinesi mi bukve in	potlej	bodi tako dobra in pojdi v klet ter mi natoči	A
sem vstajala, luč pihala in zate skrbela. In	potlej,	ko si bil nogo zlomil in so ti jo odrezali in	A
nekaj privoščiti. Samo en maseljček danes,	potlej	ne več.Za denar ni sila, saj je dolg za celo	A
je bila njegova molitev silo kratka in se je	potlej	bolj za to pečal, starinska zidovja, dvomljive	A
pomisli, da sem jaz le nekaj časa še župan.	Potlej	bodo drugega volili in ‒« »Koga bodo volili	A
določen dokaz in umolknila je. »Če je pa tako,	potlej	si pa prav storil, da nisi privolil,« pravi	A
Nič pomisleka. Le priznajte, da ste tepeni,	potlej	sva pa spet prijatelja,« pravi profesor smejé	A
Ko bi bil slišal, da se bodeš ti možila,	potlej	bi si jaz to lahko razlagala.« »Prosim te, bodi	A
časa molčita. »Kajne, Pavlina, da se bodeš	potlej	k meni preselila, če jaz barona vzamem ‒ kar	A
»Ti, Pavlina, povej, me li imaš kaj rada,	potlej	te bom nekaj vprašala,« pravi čez nekaj časa	A
nego že trikrat ga je osebno sam prinesel in	potlej	nenavadno dolgo posedel in mnogo pripovedoval	A
bil dvajset let star. Ali veš, kaj je bilo	potlej?	Oženil sem se bil.	A
pod milim bogom najbolj dopadla. Ali kaj kmalu	potlej?	Ko mi jo je bog vzel ‒ umrla je po desetih letih	A
Vse bukve in pisma je prebrskala.	Potlej	pa palico v roke in učil sem jo krasti, da ne	A
pride pa pride, danes ona, pojutrnjem jaz,	potlej	pa še vi, mladina.«Rekel tako gospod Gorec,	A
bodo z žage, ker nimaš štanta s čim plačati, in	potlej	boš staro mater oprtal na pleča in pojdeš od	A
premolku reče: »Veš kaj? Za žensko se obleci,	potlej	te ne more spoznati, ker se lesena noga ne bode	A
in kaj so ta pisanja vredna, to čem vedeti,	potlej	si pa zobe grej.« »Vredna niso nič, več ne kakor	A
prav trdno. »Hudika,« razjezi se, »poiščem pa	potlej,	kadar se bo dan naredil ...Še olja nima pri hiši	A
Marijan. »Da bi le kaka mevža ne bil, imel bom	potlej	vsaj tovariša na lov.Lisic je letos dosti, v	A
Jaz sem bil popred zmerom priden in to mi je	potlej,	ko sem samo pil, tako prav prišlo, da sem ravno	A
niste še pozabili takih izrekov. Ali ste še	potlej	kaj pečali se s knjigami?« vpraša Lovre. »O	A
Urbanu, to se vé, sem moral pastirja imeti,	potlej	je s šolo proč.Pa sem bil ondan, ko sem prašiče	A
farnemu šolmoštru bero daje ko mi vsi in še več,	potlej	si pa še sam enega vzame in ga sam plačuje.	A
ljudjé pridelali, domov napeljal, i, menim, da bi	potlej	denar trosil in razmetal.« »Le pijte, pa molčite	A
mu méni domačijo prodati, ker vé, da ga bodo	potlej	v vojake vzeli in da bo potlej lahko za njegovo	A
vé, da ga bodo potlej v vojake vzeli in da bo	potlej	lahko za njegovo deklico hodil v svojem šestdesetem	A
verjeti ali ne. Dejal sem, če boš potrdil, i nu,	potlej	bi utegnil drugače misliti. V tiste coprne babe	A
in zaplata je bila prvotna in katera je šele	potlej	pridejana.Hlače prtnenice so segale samo do	A
dramatikov in drugih ljudi te ropotije; lahko si	potlej	misliš, da sem se bal moža spraševati za letne	A
‒ No,	potlej	je tista pošast ali tisti peklenski škrat plezal	A
vdrugič pa se je slišalo: štr‒bunk! Pa reci	potlej,	da ga nisem presekal, da ga nisem na dva kosa	A
zdaj te ne bo več v škodo.« »Ali ti je crknila	potlej?	« »Kaj še!	A
pregrešna kri odtekla, ki jo je zapeljevala,	potlej	je ni bilo več videti v škodi in zdaj vem, da	A
»Poskusi! Pri Bogu je milost	potlej,	« odgovori deseti brat s pomenljivim smehom ter	A
naenkrat za seboj ali pred seboj. Govoriti nisem	potlej	mogel več ž njo na samem. Davi pri zajtrku se	A
zasolziti, ko so lani sosedo pokopavali. Brž	potlej	se je slišalo, da bo Miha izpod Gaja, poglavitni	A
hrbtu na tla, rilec mi je še klobuk posnel. In	potlej	sem prosil svetega Kozmeka, naj mi pride na	A
boste prišli precej jutri zjutraj k meni, in	potlej	jo bova udarila kam v hosto ali pa kam drugam	A
skazovati! Zdaj mi pa najprvo povedi, kje si bil,	potlej	te bom šele dalje karala.‒	A
da izgovorim. Jaz sem dejal: kako se me boš	potlej	spominjala, kadar boš videla, da sem jaz kriv	A
Slemenice in te bomo že za dr. Kvasa klicali,	potlej	smeš brez skrbi pred svet stopiti, najprej pa	A
kaj sumil našega učenika Kvasa. Opazoval sem	potlej	njega in Manico.Nisem ničesar mogel videti,	A
le majhno počakajte, ko prideva na Slemenice,	potlej	sva že vkup, precej bom vedel, ali sem prav	A
morete k nam, bodo vas še oče povabili. Samo	potlej	pa morate ostati mož beseda.Pozabiti ne smete	A
Pa ste vendar tudi malo krotki, zakaj precej	potlej	sem ju videl vrh hriba.Zato bi jaz dejal, da	A
ste šli mimo njegovega kozolca davi ob petih,	potlej	Matevžek ju je pod Obrhkom srečal in deseti	A
misli o zaljubljencih povedal. Mogoče je, da bi	potlej	vseh nevernih Tomažev pri nas Slovencih in pri	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani