»Glej, to bo pa nemara res,« se je Henrik zbistril. »Ako boš pritisnil tlačana, jo bo ucvrl pod krivo opatovo palico, potlej ga pa le lovi, če ga smeš; pred nosom ti jo mahajo tovorniki, med njimi je za varuha samostanec, in ti glej in se slini za lepim blagom in drago odkupnino, ki jo bo kajpa pomalhal samostan; ali pa: tlačanka se moži, ti pa se skesano odpovej stari pravdi, ki jo do neveste imaš, preden je je deležen mladi zakonec. In tako dalje, in še in še.«