potlej (801-900)

dobro.« »Nu,« pripoveduje Krjavelj dalje, »	potlej	malo tobaka v nos natlačijo in se s tisto majolikasto	A
klinom in s trto. Le stojte, da vam povem eno,	potlej	boste spoznali, če sem jaz resničen mož ali	A
mislil, kak črtež bi si naredil, po katerem bi	potlej	skladal, temveč vgozdil je v zemljo štiri stebre	A
pokonci. »Da, res je, lahko je tako,« govoril je	potlej	Martinek kakor sam s seboj.»Mislil sem za gotovo	A
imela. Molila je zanj, molila je tačas in še	potlej	v drugačnih časih in še jaz sem moral ž njo	A
Ker je bil na mestu hudobnega dejanja in še	potlej	v Polesku, zapisal je sodnik vse, kar je povedal	A
saj boste učili se pravice, kakor sem čul. In	potlej,	kadar vas bom vsakega suma oprostil, govoril	A
Kar se deklice tiče, to se vé, da boste morali	potlej	znemar pustiti.Pa saj je svet velik in deklet	A
pravi stari, da je dobro! Če pa umrl ne bo,	potlej	ne bo take sile.Mlad človek ne sme precej žalosten	A
pa precej jutri povedal, desetemu bratu, da	potlej,	ko bo mrtev, ima me pri miru pustiti.Tega jaz	A
»Da bi le ne znorel! Prehladil se bo,	potlej	bom morala pa okopavati ga kakor zdaj Marijana	A
če še kdo, ka-li.« »Tistega Kvasa ni bilo	potlej	več videti, kar so desetega brata pokopali,	A
sosedu. Zato je pokoro delal in v nebesa šel	potlej	za svetnika.« »Nemara da je res tako,« pravijo	A
sem bil s teboj v majhnem mestu na Nemškem.	Potlej	sem se naselil v ta kraj. Po tem, kar sem ti	A
pristavi Marijan. »Imate denar in domov je	potlej	veliko; pa o tem bova že še govorila.Tukaj pri	A
ta večer k meni pride ali pa jutri zgodaj in	potlej	se bova že zmenila.Ti pa ne zini besede ni o	A
mi grehe odpusti in kri Kriščeva me omij! ‒	potlej	naj bo dobil pismo in naj mu bo plačal nanj	A
Plevnik šel pod zemljo, ki mi je pismo prebral,	potlej	je le v moji glavi!« »Kogá je le v vaši glavi	A
ne poslušal modrejših ljudi? Pomisli, kaj bo	potlej,	potlej, če narediš kaj nespametnega.« Tako in	A
poslušal modrejših ljudi? Pomisli, kaj bo potlej,	potlej,	če narediš kaj nespametnega.« Tako in drugače	A
Njivčeva Jerica otroka v pepel skrila in se	potlej	sama na hišno kljuko obesila, taka grozovita	A
okolici dobro znani berač Urh s Kostela; da je	potlej	ona omenjenemu beraču nalašč in še posebej daru	A
nekoliko lepše me gledaj, da me ne ujeziš in	potlej	bi bil trd in svojeglav in ni te toliko, da	A
se zmotil in bi te v sneg zakadil in ne smel	potlej	devet let več les-kaj.Zakaj midva s Sovo si	A
pes, ‚jaz sem . / . / stran 32 . / izvedel.’	Potlej	pa zopet ne vem, kaj je dejal, ni mi prišlo	A
Le daj ga v vojake, krokar!	Potlej	pa prelomim prisego in razkažem pismo; najprvo	A
in razkažem pismo; najprvo pa tvoji ženi.’ ‚	Potlej	greš v pekel,’ dejal je Sova. ‚Kdo gre bolj	A
smrti in ti tudi. Zaslužil sem jo sam, kaj hočeš	potlej.	Pusti me in sitnosti ne prodajaj!«	A
sem rekel, molčite za zdaj ko riba, ako ne,	potlej	vas ne poznam in nič dobrega za vas!« Odide	A
nekdaj premoženje in da bode tudi tebi dobro	potlej.	Izberi, katero hočeš, to ti pa povem, da gotovo	A
njega in za priče me ne skrbi.’ Cel teden sem	potlej	mislila, kaj mi je storiti.Razvidela sem, da	A
moji smrti naj bi ga imel otrok v roke dobiti.	Potlej	šele je pustil, da je rajnki Plevnik prišel	A
z ljudmi prijatelj, mraz se me že ne prime ‒	potlej	me ne skrbi prenočišča dobiti, tudi ko bi mi	A
tega ali onega mladega fanta, ki so ga mislili	potlej	izročiti gosposki.Kdor je prišel v leta, moral	A
ne bode pri drvarnici; kadar se pa odmakne,	potlej,	možje!« Mesec je zahajal.	A
»Ta je bosa,« reče drugi. »	Potlej	bi bil Sova lastnega sinova dal v vojake loviti	A
Sova mu je oče, a domov ga ne bo več, reveža.«	Potlej	se je zopet podal v svoj kot k malhi in citram	A
za palce zvezan,« razlaga eden. »Kaj je bilo	potlej?	« vpraša drugi in se bliže primakne. »Kaj?« povzame	A
nič tebi nič, ko bi gor pogledal, odreže in	potlej	še enega biriča na tla pobije, tri pa podi ko	A
vselej kmalu. »Naprvo moram vedeti, kaj je,	potlej	pojdem šele,« pravi Jožek, vzdigne se popolnoma	A
hudiču podkrižano, če je bil lutrski človek.	Potlej	pa, kaj ni Gromov Peter pravil Antolkovki, ravno	A
starejši sin, ki je za dohtarja študiral in	potlej	po svetu izginil.Vendar je dal stari ‒ tačas	A
Zato sem jaz samo tako tudi kajžo kupil, da jo	potlej	dobim, kadar gospod umrje, če je nečem odkupiti	A
Kar pride, kakor da bi z oblakov pal.	Potlej	je prihajal nekaj časa večkrat, sedaj pa redko	A
Zato sem se ustrašila, ko sem ga danes videla;	potlej	pak, ko je k vam šel, zbala sem se, da bi vas	A
nobena živa duša ne ve. To je gotovo, da je	potlej	večkrat šel gospod k njemu dol v vas, v isto	A
si. Bodem že jaz čakala, kadar ječmen poteče,	potlej	te bom že zbudila, da boš zatvornico spustil	A
ne bo! O ti reva ti, morda boš s šibo tepena	potlej,	ko bom jaz šel proč!«In kakor bi ga bila krava	A
in da je to ime povsod znano. »Kam pa pojdeš	potlej?	« »Ne vem!«	A
spodobi, da bi jaz gospoda tikala.« »Ali bi me	potlej	rada imela, če postanem kmet?« Dekle se zasmeje	A
»Zbogom za zdaj. Počakajte me	potlej	na kolodvoru, da se poslovimo, mislim, da ‒	A
iz hiše za doto, tisto ti bom vrgel pod noge,	potlej	pa idi, kamor hočeš, jaz te ne maram.Ti nisi	A
ti bodo prisodili namesto dvesto ali tristo,	potlej	pa pojdi.Jaz bom že sam gospodaril, bolje ko	A
Pri hiši si pa lahko, dokler ti dote ne dam.	Potlej	lahko greš služit ali pa oženiš se ali kar ti	A
»Daleč grem. V Trst naprvo in	potlej	še kam dalje morda.Če se več ne vidiva, moli	A
me ne bo več nazaj. Poginil bom, pa poginite	potlej	še vi vsi.« In beži iz koče.	A
Nemce potolkli.« »Jaz bi jim koj pomagal, samo	potlej	zaprt biti je sitno,« pravi drugi. »Pa otroke	A
oglasil. »Ta ljubljansko mesto ogleduje, da ga bo	potlej	Lahom izdal, in vso deželo.« »Poglej ga, kako	A
da sem te že odraščenega v hiši obdržal tudi	potlej,	ko si očitno svojo malopridnost in nehvaležnost	A
in polhovo mastjo pa s kakovo rožo, da mora	potlej	živeti, ko bi tudi silil v pekel, kamor bodo	A
poželenju in strasti vda, postane gluh in slep.	Potlej	zatare tisti glas, ki mu veli: to je prav in	A
jezdite sami, jaz nisem truden.« Pomikala sta se	potlej	počasi naprej.Že sta šla mimo velike smreke	A
mizo udaril, »če se bo dekletu kaj zgodilo,	potlej	se pa morda ena pripeti, ki se ne sliši vsak	A
in vse. Ko bi vi bili zraven, povedali bi mi	potlej	vse natanko.« »Saj so oče vaš tam, oni vam še	A
zlomila, pravim, ko sem ga sunil, prvega tatu. In	potlej	sem se umaknil, ki nisem ničesar več v rokah	A
ljudstvo povzdigovalo in še marsikaj, kar vam bom	potlej	povedal, kadar boste to dobro premislili. Zdaj	A
Vzrok se bo dobil prav dober.« »In	potlej	je njegova hči ‒« »To vam mar, meni nič!« In	A
Kolček, eno, da boste dve modri besedi. In	potlej	bom vaju zaznamoval, dobro bom vaju pohvalil	A
slamo natlačene in pol vrag te poznaj kakove,	potlej	šele pol pametne.In ti bi bil tudi stavil, Sušnja	A
vzel. To srce je z neko maščavo mazal in ga	potlej	dal hčeri mestnega sodnika.Zato je pa morala	A
vrat, tam te čakam jaz, vse drugo bom storil	potlej	sam.« »Bodem, oče!	A
mojega imena, da te . / . / stran 32 . / ne bo	potlej	nikoli več v deželo in v te kraje.Pridejal bom	A
končevje, zdravila za trebuh, za zobe, za rane;	potlej	nosim tudi igrače otrokom; hajdi, moji dekliči	A
‒ pa da prinesete s seboj tisto, kar ste mu	potlej	obljubili.Ko bi se ne domislili, rekel je, naj	A
razjezdil, da je legel tik ceste za vekomaj, in	potlej	še vprašaš, ali sem zaslužil.Dal mi boš torej	A
ti, moj ljubeznivi tovariš! Kaj bi ti rekel	potlej?	«Rekši, zakrohoče se cigan.	A
črno noč. Ako me ti ne, oprostil se bom sam,	potlej	pa ti glej, kod boš hodil in kam boš stopil	A
prost s tvojo močjó, bodem brez tvoje pozneje.	Potlej	pa bom razobesil tvoje možgane po plotu stiškega	A
zasledil skritega Petra. »Oh Bog, in kaj bode	potlej,	« dejal je Peter in jel je ‒ kar že dolgo dolgo	A
mene zadela pri vseh ljudeh? Kam naj se skrijem	potlej?	Celo ko bi šel v klošter za bratom, sovražilo	A
sestavljen iz kamna in ves veliki hrib, ki se	potlej	raztegne ob Krki in proti severu, je votel.	A
sedem stopinj, gre navzdol v zemljo. Precej	potlej	pa se pride v veličastno poslopje, katero je	A
‒ Turki vendarle premagali in usmili se jih	potlej	Bog sam, saj vemo, kaj jih čaka potem.Lejte	A
potem. Lejte, ko bi se bili zbrali vsi v eno,	potlej	bi se bilo dalo že kaj storiti proti Turku,	A
da zopet spozna vero in dom svojih očetov,	potlej	naj umrjem.« Turki so se pripravljali, da bi	A
kimlje Kozjak. »Štej naše brambovce za zidom,	potlej	pa se ozri pod klošter in preglej šotore turške	A
divji vojaki. Ko bi bil jaz v svoji mladosti,	potlej,	brat, naj bi prišli,« in pri tej misli se starec	A
božji,« reče Marko, ki je komaj mogel govoriti, »	potlej,	potlej ti dam vse, kar hočeš, samo njega mi	A
Marko, ki je komaj mogel govoriti, »potlej,	potlej	ti dam vse, kar hočeš, samo njega mi pridôbi	A
če si ti govoril resnico, našel ga bom tam in	potlej	naj umrjem.« »To se zgodi precej, da vas umoré	A
toliko ostane, če vse delo pustiva. Zakaj bi	potlej	na stare dni toliko trpel, kakor ti trpiš z	A
bolj veselilo. »Povej mi, zakaj si jokala,	potlej	pojdem; drugače ostanem tu,« reče on smeje se	A
do zdaj duhov še ni videl, ne bi rad, da bi	potlej	nazaj hodila z onega sveta. Po nadaljnjih vprašanji	A
katere je Samorod Paoliju dejal ‒ »jenja dihati,	potlej	pride ona na vrsto.Potlej hočem počivati ali	A
‒ »jenja dihati, potlej pride ona na vrsto.	Potlej	hočem počivati ali kar bode.Morda pridem potem	A
domov, izpuljen iz prsi one italijanske kače, in	potlej	je njen, če me doma počaka, če se mi ne umakne	A
krivi. Pomagajte mi, da mu to v obraz povem,	potlej	me pa naj ubije.Vi znate to bolje povedati in	A
Potem naj me mož ubije, če me hoče. Ostala sem	potlej	pri njem, saj veste, nič ni slutil, da mu lažem	A
pomagalo, ko sem se moža spoštovati naučila šele	potlej,	ko ga več vredna nisem bila. Nikamor si nisem	A
šel spat?« dejal je. »Glaž vina bom popil in	potlej	grem koj spat,« pravim. »Tam visi ključ	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani