nova beseda iz Slovenije
Majnhalm, ki sicer ni bil nič pohabljen, mogel | pokonci. | »Nate!« mu je še pobral sulico in urno ujel | A |
zateknila?« ga je uščepnilo v srcu. Planil je | pokonci | in bušil ven. Tako je prišlo skoraj do tepeža | A |
prehladil,« je dejal gospodar. »Lapuh bi me pa kmalu | pokonci | spravil, mislim; tudi jagodno perje bi bilo | A |
in je nestrpno stoknila: »No!« »O, kaj si že | pokonci? | « je zažgolela Vrtačnica v kuhinji. »Precej, | A |
prišel zdravit grofično Adelo ‒ ves grad je | pokonci, | tako je zbolela kar nenadoma. »Bog nas varuj | A |
tebe, težko jo boš krotil.« Kopič je bil ves | pokonci; | najrajši bi se bil obrnil in zadrevil na Primskovo | A |
Povedal ji je. Ona | pokonci, | da ne pa ne, samostanu se je treba upreti. | A |
graščine prišel ponjo, in se nerodno skopala | pokonci. | »No, kaj je, kaj?« | A |
nobenega povelja. Tisti dim tam v dalji je pognal | pokonci | vse.Možje in mladeniči so se z beti in s čekani | A |
kraju. Tlačani so okopavali repo, se zravnali | pokonci | in opirali ob motiko, češ kaj pa ta išče tu | A |
svojega deleža pri plenu.« Deseti brat je šinil | pokonci; | zgrozil se je ob strašnih besedah in tiho rekel | A |
šencana reč! ‒ za otročji lučaj pred menoj je | pokonci | sedel zajec, velik kakor srednji pes, in me | A |
proti Janezu in zamahnil. Janez je že bušil | pokonci | in odskočil.»Ali si vojščak, ali si obcestni | A |
zrasel Karp in zarjul: »Nak!« Ostrorogi je planil | pokonci. | Somu in Karpu, bratu po očetu, po materi pa ne | A |
pritisnil h gospodarju. Plamenolasec je planil | pokonci | in že držal sulico v rokah.Veter mu je prinesel | A |
Neokretni Karp se ni več obotavljal. Naglo je planil | pokonci | in hotel vse hkrati zvedeti od matere.Ta ga | A |
Pa se je Sinjeoki sanjalo, da je pes planil | pokonci, | stekel iz koče in začel lajati.Prebudila se | A |
Ščuka, prvorojenca že dojila.« Volk je planil | pokonci: | »O, ničvredni ušivec.«In je grozil: »Po potoku | A |
znamenje, so Kozorogovci drug za drugim planili | pokonci. | Koj so se lotili mrzlega pečenega prašiča, ki | A |
naravnost v usta. In čeprav zvezana, je planila | pokonci | in hotela skočiti v vodo.Karp jo je prestregel | A |
/ stran 130 . / Ta hip je planila Jezerna | pokonci, | zaslonila z lastnim telesom Neokretnega in glasno | A |
pobesnela. Jelen je pograbil orožje in planil | pokonci: | »Kaj je to?« Na prave ture niti za hip ni pomislil | A |
hotel tepsti.« »Kaj!« je zrasel Jelen in planil | pokonci. | »Da ga nisem prebodel, smrdljivca.« | A |
njim sunkovito zatulil volk. Mladec je planil | pokonci | in se ozrl.S proda so se mu na vse grlo zasmejali | A |
bruno trčil rilec drevaka. Še preden je planil | pokonci, | so zunaj zalajali psi.Neokretni je pohitel na | A |
ustavljale njegove oči na veslu, ki je stalo | pokonci | postavljeno ob njegovem vznožju. Zdaj pa zdaj | A |
Ostrorogi je bil najurnejši. Prijel je | pokonci | stoječe veslo in ga položil očetu prek ležišča | A |
zadnji nogi, se oprl na mesnati rep in se vzpel | pokonci. | Z dokaj šibkima prvima nogama si je otrl gobček | A |
otroka. Nerodno sta se lovila, se vzpenjala | pokonci | in se objemala, zraven pa zamolklo in tiho pogrkovala | A |
. / . / stran 80 . / Bobra sta se vzpela | pokonci, | se obdelovala s kremplji prvih nog, da je letela | A |
Ta hip je že zagrabil Lisjaka za roko, planil | pokonci | in zakričal: »Teciva!« In sta bežala, kar so | A |
Takrat so se pa razživeli mladci. Planili so | pokonci. | Hej, haj! | A |
Veverka in Srna nista naveličali in planili | pokonci. | Napadli sta nagajiva brata kar s kepami ilovice | A |
stran 245 . / moč. Možje in mladci so planili | pokonci, | zavihteli sulice in sekire in podrli dokaj napadalcev | A |
so počivali okoli svojih tovorov, so planili | pokonci | in segli po orožju. Naglo in prihuljeno kakor | A |
veselja. Z leseno skledo v rokah je planil | pokonci, | se na široko razstopil, izbočil prsi in pogledal | A |
teže leta in da svojo sivo glavo še vedno lahko | pokonci | nosi. Ob ogradi je Ostrorogi spet hotel biti | A |
Dokler jaz živim, že ne.« Jasnooki je planil | pokonci | in se s pestjo potrkal na prsi, da je kar zadonelo | A |
začeli klicati na kolišče. Brž je poskočila | pokonci | in urno kakor veverica splezala na debel hrast | A |
Kalina se je kaj kmalu razburila. Planila je | pokonci | in začela kričati nad Jezerno Rožo: »Kaaaj! | A |
Oprezni se ni mogel več krotiti. Planil je | pokonci | in se kar nič ni prikrival.Prav gotovo bi ga | A |
se pode proti kolišču. Presukani je poskočil | pokonci. | Pognal se je po poševnini navzgor in zarulil | A |
bil Blaž besedo izgovoril, plane Tone od mize | pokonci, | skoči na Blaža in ga z močjo po glavi udari | A |
kadar bode kaj sam imel, potlej bode šele glavó | pokonci | nosil, ker starci že pravijo: gosposki hlapec | A |
od sebe, zazeval široko in potem počasi sedel | pokonci | ter z dlanjo potegnil čez oči in zagodrnjal | A |
To je bilo sinu preveč. Skočil je | pokonci, | strahovito mater pogledal in z leseno zagozdo | A |
Cilja!« kliče Šepec svojo hčer. Deklica plane | pokonci | in zakriči, ko vidi ljubo staro babico krvavo | A |
popade košarno, postavi svojo velikansko postavo | pokonci | in se nastavi na pot. »Kam greste, moj lepi | A |
ne morem vesela biti.« Sestrična se skloni | pokonci. | »Beži mi! | A |
POGLAVJE B A R O N Za dne je bila stara Barba | pokonci. | Zmerjaje je sklicala nemarljive dekle in tekla | A |
Gorje mu! Srdit skoči | pokonci: | zagleda Rožmarinko.Zasmeje se mu še v drugič | A |
stopala, počasi; a z vso energijo se je držala | pokonci. | Ko se ozre, ni ga že bilo. | A |
Sede in zopet nekaj minut premišlja. Kar naglo | pokonci | skoči, zakolne, oči se ji svetijo, svoj košek | A |
« Ona je bila | pokonci | skočila, mala rdečica ji je lepo lice pobarvala | A |
išče, vsa tista tvoja pisma je vzel.« Neža | pokonci | skoči, mane si oči in, ko ji mati županja še | A |
kljub svojim osemdesetim letom še skoro tako | pokonci | hodil kakor njegov vnuk, ki je bil najmočnejši | A |
Ko je Šepec to izgovoril, skočil je naglo | pokonci. | Pred seboj je zagledal žandarja z nataknjenim | A |
katere je svojo nenavadno visoko postavo še vedno | pokonci | nosil.Obraz njegov je bil večidel vesel in to | A |
veljalo, in njegov sosed sta vzdignila glave | pokonci. | Priletnemu Mihu so se grbe na licu pomnožile | A |
stol in glavo podprl. Precej pak se je zopet | pokonci | sklonil in dejal nekaj prijazneje: »Zakaj mi | A |
grbavi babi, ki se samo še ob drenovi palici | pokonci | drži in vendar noče umreti, ampak zavidljivo | A |
črepinjo. Potem se tudi on ni mogel držati več | pokonci, | zgrudil se je na tla.Kri mu je tekla s curkom | A |
in se naprvo na vse štiri, potem na dve zopet | pokonci | skobacal in vedno govoril.Naposled se je ustopil | A |
rana hudo zabolela, ko je nanagloma sklonil se | pokonci. | »Da, res je, lahko je tako,« govoril je potlej | A |
onih eden enega našega udaril. Precej smo bili | pokonci | in po kranjski ‒ to se vé malo preveč prvotni | A |
Le v cerkvi ga oglej. | Pokonci | stoji in še z usti ne gane.Bog ima kmečko molitev | A |
svojem polomljenem stolu, preobračal pisma zdaj | pokonci, | zdaj počez, zdaj bral od zdolaj, zdaj od zgoraj | A |
Stopi torej Domen sam k njemu in ga postavi | pokonci. | A mož tudi hoditi ni mogel, bil je kakor človek | A |
novico. Zaslišavši Jožkovo poročilo, skočil je | pokonci, | pograbil citre in jel nemiljeno napletati in | A |
Jurec je stal bliže peči, sivi lasje so mu stali | pokonci, | bil je veliko bolj v strahu ko Sova.Ni mogel | A |
nogah. Luči in vpitje jih je bilo zdramilo | pokonci, | vendar so strahoma gledali le od daleč in ugibali | A |
« Precej pak skloni malo nakrivljeni hrbet | pokonci | in vpraša prej »teto« klicano starko: »Ali nima | A |
dokler vam jaz braniti morem. Ves grad bi bil | pokonci. | Ostanite tu.« | A |
veselim nasmehom. Mlada žena zavihti pismo | pokonci | in reče: »Brž pridi, Ivan, vesele novosti.« | A |
je bilo tudi več glasov zunaj slišati, plane | pokonci | in potrese moža za roko: »Vstani!« »Kaj pa je | A |
gor in dol. Sicer je imel navado glavo visoko | pokonci | nositi, očala vedno popravljati in pušiti dolgo | A |
čelom, nad katerim so črni, dolgi lasje strmo | pokonci | razčesani. »Tako tedaj zapisano stoji, kakor | A |
starost toliko že upognila, da ni glave tako | pokonci | nosil in da je bil malo manjši videti.Imel je | A |
časa molčal. Potem pa je naenkrat sklonil se | pokonci | in staro, trhlo lice je zažarelo. »Za Boga! | A |
navadno po žilah teči, skočil je on in Tone | pokonci | in poljubovala sta gospodu roko.Vendar je moral | A |
nogo nanj stopil. Na šum planeta speča dva | pokonci | in Črtek se tako prestraši, da izgubi svojo | A |
da iz spanja ne bo nič, sklonil se je toliko | pokonci, | da je sedel.Kaka dva pota je prav nevoščljivo | A |
se čutila nekako okrepčano, skloni se zopet | pokonci | in tiplje z nogami dalje.Komaj dvajsetkrat je | A |
barvo spremenil. Tresel se je, ko je vstal | pokonci, | in pogleda njegovega bi se bil vsak drug prestrašil | A |
se dolgin počasi spnè s svojim živim tovorom | pokonci | ob zidu. »Dosežeš?« vpraša stari. | A |
spravil zopet k svesti. Vse je bilo v kloštru | pokonci. | Opat pošlje tudi posla v grad Kozjak gospodu | A |
kakor skritega Petra od zdolaj, ampak vstane | pokonci | in nagel ko strela odpahne prislonjeno lestvo | A |
naj ti bo,« godrnja cigan ter postavi Petra | pokonci | in ga na smreko prisloni.Kmalu se zbrihta, tudi | A |
vzdignjenimi cepci in drogi. Zdajci se spne cigan | pokonci, | v roki se mu zasveti nož in strašen glas zadoni | A |
svojo mokro obleko, zleknil se v svoji dolgosti | pokonci | ter proti jami obrnjen jezen govoril sam s seboj | A |
Preden je torej minilo pol ure, bilo je vse | pokonci. | Vsak posamezni je imel svojo butaro. | A |
častili. Tam tedaj se kozel Lisec usede, roge | pokonci | pomoli in, z brado majaje, prežveka poklajo | A |
lubja čez ramo, tako da je bil videti kakor kak | pokonci | hodeč oven, stopil na visoko skalo in zagnal | A |
ti rekel,« ukazuje Samorod. »Vso noč morate | pokonci | biti!« kliče prestrašeni duhovnik za njim. | A |
Psi zalajajo. Mlada žena skoči | pokonci | prestrašena, mahoma vtakne sliko v nedrje in | A |
Nekdo na okno potrka. Silno prestrašena Vida | pokonci | skoči in strmi na okno.Pri luči stoje v temo | A |
prišel na Samorodino, bilo je vse v strahu in vse | pokonci. | Vide ni bilo nikjer. | A |
Naposled se začuje šum lahkega vesla, ona skoči | pokonci | in, ko vidi, da se je mala gondola približala | A |
Čakaj ... « »Čakaj?« zaklikne ona, stopi ob njem | pokonci | in ga svetlo, ostro gleda.»Jaz nočem čakati | A |
razleti na drobne kose. Naenkrat so bili vsi | pokonci. | »Udri škrica in njega!« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |