nova beseda iz Slovenije
in doma je bolj malo vznemirljivega. Prva | pokonci, | zadnja spat, in ves ljubi dan se buham s hišo | A |
Tine je prebledel. Planil je | pokonci | in jo zgrabil za zapestji, da je zaječala.Pomislila | A |
vstati, tako globoko zaspal, da ga je kar vrglo | pokonci, | ko je zaslišal dobro znano hupanje.To je bil | A |
ko se je mukoma, ves težak in okoren, kobacal | pokonci. | Kadar je tako pijan, je pomislil Tine, ga je | A |
Slišiš? Avto morava postaviti | pokonci, | drugače ne prideva do Tineta!Kako naj vzdigneva | A |
»Pomagajte! Avto moramo spraviti | pokonci. | Mogoče je še živ! | A |
pred hišo, ustavil avto. Lina je skočila | pokonci. | V trenutku je bila bistra, kakor da je vso noč | A |
Miklausin. »Mi navadni ljudje smo že precej dolgo | pokonci. | Čisto sem pozabil, da za gospodarja Belega dvora | A |
zaustavilo še hujše izbruhe bolesti. Šinil je | pokonci, | misleč, da prihaja stara teta, po katero je | A |
nevoščljivi, vsi ste enaki.« Jezen je skočil | pokonci, | pograbil na tleh ležeči nahrbtnik in s strani | A |
muzal ter poslej nosil glavo še bolj zmagoslavno | pokonci. | Ustanovitev novega učnega zavoda v Zalesju | A |
ker je bila kljub pozni uri družina še vedno | pokonci: | mrk starec in tri ženske, ena starejša, bržkone | A |
ves glas tuli, in kmalu je vesoljna Hojanovina | pokonci. | Že se bliža pomoč. | A |
»Kaj bi rad?« Grajski logar je prvi skočil | pokonci | in z neprijaznimi očmi sprejel nočnega sprehajača | A |
voditelja, je poškrlatel v lice in besen planil | pokonci. | Imel je sicer precej debelo kožo, toda s težavo | A |
odvrnjena. Na polglasno povelje se vojaki skobacajo | pokonci | in kljub utrujenosti pospešijo korake, hoteč | A |
Čutim, da je to edini poklic, ki me bo vzdržal | pokonci. | Ako res ozdravim... | A |
tako visok, da se je držala glava skoraj preveč | pokonci. | Droban je bil obraz, tako nežen in plah, da bi | A |
nemoči. Po polju je hodil človek, gospodar, glavo | pokonci, | prsa napeta; en sam zamah silne roke iz nebes | A |
Človek je zato na svetu, da žre; vse drugo naj me | pokonci | v úho piše!“ In je šel dalje. | A |
sorodniki, je stopal on, visoko vzravnan, glavo | pokonci, | pogled hladen in ponosen.Na glavi je imel cilinder | A |
nisem otrok, saj vidite!“ In sem se postavila | pokonci, | tako da se je napela bluza na prsih.Oče se je | A |
misliti drugače, kakor na visokem odru, lepo glavo | pokonci, | roko iztegnjeno -- in spodaj narod, brezštevilna | A |
reformatorstvo brez posvetne časti in koristi | pokonci | v úho piše.Predebel sem ...“ | A |
mislih nego v kozarcu. Dobrotnik nosi glavo | pokonci, | nosi jo v soncu in pravi: Obsevaj me, saj sem | A |
da se mi stiskamo k zidu, drugi pa da hodijo | pokonci? | Ali je bilo to že od rojstva, tako da so bili | A |
tat ošaben obraz, stoji razkoračen, drži glavo | pokonci, | da bi ga ne spoznali.In vendar ga spoznajo po | A |
take modrosti, ki niso zanj; ali jo nosi preveč | pokonci, | bulji s pregrešno radovednostjo v prepovedane | A |
takih besed imajo še vsi rdeča ušesa in lasé | pokonci. | Ko smo stali tam zadaj za durmi in sem to slišal | A |
toda ni odgovarjala veliko; sedela je trdno | pokonci, | obrvi strnjene, oči pazljive, srepe, drobne | A |
glavo globoko sklonjeno; in oni, ki so hodili | pokonci | in čijih prešerne oči so lagale prešerno; ljudje | A |
da je stal svet na eni strani, jaz na drugi. | Pokonci | sem hodil; nikomur se nisem ognil, pred nikomur | A |
odpočivali si po krčmah. Imenitniki so se nosili | pokonci, | hodili so z umerjenim korakom ter so razkazovali | A |
v kolobarju. Zató se je zravnal ter korakal | pokonci | in naravnost.Prevrnil je neko stvar ter se spotaknil | A |
kakor sem bil in hodil v zgodnji mladosti. Glavo | pokonci, | vedre oči, v vetru lase.Takrat sem sanjal o | A |
upanje. Tako sem nastopil to križevo pot: glavo | pokonci, | v soncu obraz ... Kje si zdaj, Marietta? | A |
ponosnimi koraki in vihrajočo suknjo, glavo | pokonci, | široki klobuk pomaknjen precej na tilnik, dase | A |
užival sladkost svoje zmage: odidem, glavo | pokonci, | visok in ponosen kakor Cezar, a na tleh moja | A |
zradostilo Mateju srce, zravnal se je in je hodil | pokonci, | klobuk visoko nad čelom, oči vesele in jasne | A |
oblači po gosposko in ne ve, kako bi nosil glavo | pokonci! | Zraven je pa kruha lačen in ko bi mu vrgel krajcar | A |
bilo vse drugače, kaj bi ne držal zdajle glave | pokonci? | ... Tiho, prijatelj, tiho! | A |
človek enkrat spotakne in da nikoli več ne stoji | pokonci. | Takrat sem pretepel tistega debelega človeka | A |
skoro veselimi očmi na osolzeno dete ... Mlada, | pokonci, | s krepkimi koraki je stopala Marta. Zapršelo | A |
grešnika, namesto da bi vrgel culo na tla ter hodil | pokonci! | “ Lojze je zardel in ni odgovoril Stožeru, | A |
iz daljnih sanj je slišal neznane glasove. | Pokonci, | trd in nepremičen, je sedel na svojem stolu | A |
stopal z dolgim korakom, visoko zravnan; glavo | pokonci, | svetle, velike oči uprte v daljino, k tistim | A |
otrok. Da bi nikoli ne izkusil, kaj se pravi | pokonci | stati, če ima človek križ na rami in se mu kolena | A |
ustnicami, ona je bila že povečerjala. Sedela je | pokonci, | roke sklenjene v naročju.Najprej, še prej nego | A |
prijatelj, nikar me ne zasmehuj! Ti, seveda, stojiš | pokonci | pred lepoto, kakor pravičnik pred Bogom ...“ | A |
poslednje moči, je razprostrl roke ter je planil | pokonci | v svoji dolgi pisani halji. ”Prijatelj ... | A |
bela in visoka, vsa alojzijska; ugleden je, | pokonci | hodi, proti nebu gleda, ves narod se mu takorekoč | A |
plahosti; tiščala sta se verno skupaj, stala sta | pokonci, | mirno; mrzli pogled je pričal, da sta pripravljena | A |
sem ga iskal in sem ga našel. Stopal je tako | pokonci, | kakor da je imel suknjo od lesa; ves črn je | A |
tvoja butara, to nosi do konca dní; ali se drži | pokonci, | ali padaj pod njo, ali jokaj in vpíj, ali molči | A |
dostojanstveno, skoro osorno in držal se je | pokonci; | bil je popolnoma podoben uradniku, ki se zaveda | A |
zato se delajo norca in nosijo glavo še bolj | pokonci. | Kadar ne bo nikogar več, ki bi jim roko poljubil | A |
najgloblje padel izmed vseh? V grob so šli, glavo | pokonci, | jasne oči ... jaz pa grem v življenje s sklonjeno | A |
zaljubljene malodušnosti? O, ampak glavo je nosil | pokonci, | lagal si je v obraz s toliko predrznostjo kakor | A |
je koristna izkušnja. . / . / stran 14 . / | Pokonci | je nosil glavo in je hudodelstvo imenoval junaštvo | A |
sodniku ali pri notarju. In hodil boš lahko | pokonci | in črno oblečen ...Otrok moj ljubi, ti ne veš | A |
se ne smeješ?“ Sedela je nepremično, glavo | pokonci; | črni profil se je klesal trdo izza belih zvezd | A |
Tujec sin je sedel visoko vzravnan, glavo | pokonci, | črno oblečen, slok in velik; roke je bil položil | A |
obrabljen frak in pripel na prsa široko trobojnico. | Pokonci | je vsa retovška elita; uradništvo v uniformah | A |
vsi prostrani dolini, da bi bil nosil glavo | pokonci; | in nikogar ni bilo, ki bi se redil, in nikogar | A |
klobuk je nosil postrani, dolgo viržinko je | pokonci | držal med zobmi in pomežiknil je na to ali na | A |
teh jasnih valovih. Visoko vzravnan, glavo | pokonci, | s široko odprtimi očmi in smehljajočimi ustnicami | A |
je trdo in nepremično na svojem stolu, glavo | pokonci, | pogled hladen in skoro prezirljiv.Nasproti mu | A |
toliko bolje! Dokler je ne opazijo, dokler hodiš | pokonci, | ubijaj smehljaje: ne boj se, brate!“ ”To | A |
ceste na tlak; ona se je trudila, da bi stopala | pokonci | in umerjeno, da bi gledala resno in manirno | A |
”Saj nisi pijan, Peter! | Pokonci | se drži pa krepko stopaj!... | A |
Dušman je tu! Trije graničarji planejo | pokonci. | »Pustita mene,« stisne zobe Frankopan, »da obračunam | A |
vedel prav jasno, kako in kdaj jih je vrglo | pokonci, | da so vstali tako mogočno pa vsi.Tudi niso vedeli | A |
kratko. Tako je, hvala Bogu, da je vsa dežela | pokonci. | Vipavci in Kraševci so potegnili z nami. | A |
upadle in so vnete. Sredi kratkega sna ga meče | pokonci. | Ves se trese, srce bije, občutje nepozabne praznote | A |
pobožala s kosmatim telesom po nogah, vzdignila rep | pokonci | kakor zastavo in me prijazno pogledala.Videti | A |
prišel vaščan iz Most in nama pomagal vstati | pokonci. | »Ja, kakšna pa sta! | A |
da sem prakvar zajahal belega konja. »Hej, | pokonci, | Jakec!Krave že mukajo!« | A |
vseh treh obrokih. Prazen žakelj pač ne stoji | pokonci | - niti na Storžiču... Nazaj grede sva | A |
tudi tisti Slovenec, ki je v Ljubljani držal | pokonci | vse petje, se je raznesel že po vsem Dunaju | A |
pa tudi zanimala me je. Nekega jutra skočim | pokonci | in iščem zvezek za grško književnost, zvezka | A |
da bo siknila tudi po nama. A se je postavila | pokonci | in se zarila v zemljo tik pred mojimi nogami | A |
očka, starega žagarja. »O, vi ste pa zgodaj | pokonci! | « sva ga pozdravila. »Ali ste že vstali ali pa | A |
zapisano v svetem pismu. Mojzes je držal roke | pokonci | in molil, Izraelci pa so zmagovali. | A |
bom prestaviti - v bolnico!« Stopili so mi | pokonci | vsi lasje, kar sem jih še imel, tako sem se | A |
ko bo vaša hišica ležala vznak in držala tace | pokonci... | « »Če bosta preživeli vaši v Vratih, | A |
svojemu cerkovniku Pezdirniku, da sem skočil | pokonci | kot mladenič. »No, malo bolj le pazite | A |
za pasom. Vsa kohorta je bila tisto popoldne | pokonci. | Na širnem prostoru med svojimi vojašnicami so | A |
Tu so se sekali štruklji. Če si mehko, | pokonci | postavljeno blago z enim udarcem presekal, bilo | A |
Prava raševina je zahtevala, da je stala žlica | pokonci, | če si jo zasadil v njo.V sredi se ni smela pogrešati | A |
dosti preveč.« Danijel je kot besen skočil | pokonci: | »Pri Mlačanu so slabe naprave? | A |
vdrugič me je doletela naloga, da ga zopet spravim | pokonci, | ker ima žalostno navado, zmeraj zopet pasti | A |
vreme. Okrog enajstih je bila vsa Ljubljana | pokonci, | in množice, ki so bile deloma iz okolice privrele | A |
napovedana vojaška parada in ta je spravila | pokonci | mesto in okolico.Vse je privrelo, da bi gledalo | A |
neizpremenljivi.« Tu je planil lord Stewart | pokonci: | »Da se ne bode kaj napačnega mislilo, izrekam | A |
ne bom sedel!« Kakor satan je planil Kapus | pokonci: | »Renitenca! Upornost! Rajtšola!« | A |
odušnostjo: »Novi škof je včeraj prišel. Loka je bila | pokonci. | Dve imeni ima, Janeza Frančiška ga imenujejo | A |
vaškem mostičku. In njemu na ljubo je bilo vse | pokonci. | Na mostiču je stal in imel poslušalcev, da se | A |
poboljšal in spokoril.« »Tiho!« je Ditrik planil | pokonci. | »Pijan si, nobene besede danes o njej!« | A |
šla na posteljo, ga vso noč dramila in vrgla | pokonci, | ko se še zdanilo ni dobro, da je brž obrzdal | A |
je Majnhalm počasi povedal. Opata je vrglo | pokonci. | »Nak in nak, tistega vendar ne boste zahtevali | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |