Sede in zopet nekaj minut premišlja. Kar naglo pokonci skoči, zakolne, oči se ji svetijo, svoj košek v grmovje skrije in od vseh strani ogleda, če je dobro pokrit, da se s pota ne bi videl. Potem pa pravi: »Vzame naj me devet lisic in naj me raztrga v devet kosov in naj me devetim kokošem pozobat vrže, če ne bo teh pisem prej oče Stremenček bral kot ona.