nova beseda iz Slovenije

poželenje (37-136)


pregnal z vrtov. Hud je bil na njegovo tatovsko      poželenje.      Ko ga je že tretjič gonil izza ograjenega vrta  A
si delo hudiča, ki mu je ime Napuh in se piše      Poželenje      oči.Od tam sem šel skozi Ločnico, da pogledam  A
kam pa so hoteli s svojim poželenjem? Zakaj      poželenje      živí v srcu, ne umrje, poželenje po lepoti,  A
poželenjem? Zakaj poželenje živí v srcu, ne umrje,      poželenje      po lepoti, ali po umazanosti, kakorkoli ...Vse  A
pod razpelom. Bolj nečisto je bilo takrat moje      poželenje      ...“In vendar mi je bilo zelo slabo in mraz mi  A
grd izraz je bil na njih, pol sovraštvo, pol      poželenje.      ”Ničesar ti nimam povedati.  A
postavila tja samo nalašč, za kratek čas, snubcem v      poželenje      in bridkost.Če ni mnogo notri, nekaj je!  A
oči, ki skrivajo na dnu neutešeno, neutešljivo      poželenje      po domu, po soncu, po razoranem, duhtečem polju  A
vino me je omamilo; in omamilo me je silno      poželenje,      da bi koga na vso moč objel, da bi naglas zavriskal  A
potem konec? Pekél je potem, večen ogenj, večno      poželenje      po korcu hladne vodé...Na dnu svojega srca je  A
pride v pekél, kjer je večen ogenj in večno      poželenje      po korcu hladne vodé...Takó se vije pot neprestano  A
nikogar ni bilo, da bi ga prosila. Vse grdo      poželenje      se ji je zdelo v tem trenotku neizmerno umazano  A
objemal s pogledom, se mu je porajalo v krvi vroče      poželenje...      ”Krona mi je bila padla iz žepa...“ je zajecljal  A
si dandanašnji že vsako nadložno predmestno      poželenje      ogrinja to sveto ime! Zakaj hrepenenje je tista  A
gledajo brez sramú v tisto strahotno, poslednje      poželenje;      napete, mokre ustnice; bele, dišeče, vabeče  A
sram, čista otroška ljubezen in vroče živalsko      poželenje,      vse je bilo v tem hripavem, siloma iz grla iztisnjenem  A
je spreletelo ter omamilo prav posebno, novo      poželenje,     ne privrelo iz vzburkane krvi, temveč zgolj iz  A
Obrazi pijani, v očeh in na ustnih umazano      poželenje;      brezsramne besede, ki so se proste prelivale  A
žalosten ob tebi. Nič ni v srcu, nego ljubezen in      poželenje!     “ ”Kako lepo govorite!“   A
da bi se zatajil, nato pa me je obšlo silno      poželenje,      da bi jo videl še enkrat; samo še enkrat, poslednjikrat  A
meni slutnja Boga in ostalo je samo še nizkotno      poželenje      po gloriji.Zato sem se poslovil od umetnikov  A
dar. Otroci so bili zasopljeni, upehani, ali      poželenje      v očeh ni bilo utrujeno, strast na vzbočenih  A
njenih licih ... Kaj je ljubezen, nego hipno      poželenje?     Sanjal sem o Minki in njenih sladkih očeh še  A
Tam sem prebival, kadar se je vzbudilo staro      poželenje      po duhu sveže, razorane prsti, pokošene trave  A
živali, ostuden smeh na živalskem obrazu, ostudno      poželenje      v mokrih, krvavo obrobljenih očeh.Stali bodo  A
njo rdeč in zabuhel živalski obraz, ostudno      poželenje      je bilo v vlažnih, rdeče obrobljenih očeh.   A
mi je zazdelo, ampak samo kakor ... estetično      poželenje.     Takemu pa se nič ne zazdi, takemu, ki je dosegel  A
sem šel še k drugim; nalašč sem šel, čudno      poželenje      me je gnalo. Hodil sem, lice pa mi je gorelo  A
bolesti je pozdravila sladkost, je tiho zaklicalo      poželenje      po ljubezni. Ne misli ni vprašal, ne očesa  A
tihem smehljaju; in kakor otroško, radovedno      poželenje.      ”Nikoli še nisem slišala takih besed ... nikoli  A
srce mi je bilo težko, nemirno; obšlo me je      poželenje,      da bi se upijanil in da bi se sprl in da bi  A
Da je to moje globoko, neugnano in nebrzdano      poželenje:      izžemati iz srca kapljo krvi za kapljo, polagoma  A
spoznal, da je nisem ljubil in da je bilo moje      poželenje      umazano in nizkotno. Teden dni sem blodil  A
v studu samem pa je bila že slast, je bilo      poželenje.      »Kaj si počel tako dolgo?   A
njegovem obrazu le časih in za hip sovraštvo in      poželenje;      na Slivarjevem obrazu, kakor v vseh teh očeh  A
je prenasičenost ustvarila in lakot spočela.      Poželenje      mu odpira usta, ali gnus mu jih zapira.Za čednost  A
bila njena polt, telo je bilo vitko, polno,      poželenje      izzivajoče, velike zelenosinje oči so sijale  A
njen obraz, tako mil in blag. Obšlo me je      poželenje,      silnejše od gladu in žeje; udarilo mi je v dušo  A
možila: bolj če je bila stara, večje je bilo      poželenje!     Ravno ko sem mimo prihajal, je spregovorila Žganjarje  A
Ali toliko vam pa že povem, da mi je tedaj      poželenje      preplulo vse žile!In tudi grof Milan se je zagledal  A
Zatorej prinesi merico nemškega olja. Imam pravo      poželenje      po njem!« »Kdo te je klical,« se je zajezil  A
vendarle tako, da je vzbujala všečnost, da ne rečem      poželenje.     Posebno tisti dan, ko je bila lepo praznično  A
sem rekel takega?« je kmeta postajalo sram. »     Poželenje      mesa mi res ni bilo v mislih.« »Meniš  A
kar vidi, kar hoče doseči, in to je: svoje      poželenje.      In ako je strast dosegla najvišjo stopinjo,  A
da je nekaterega nevernika za vselej minilo      poželenje      v naše dežele ropat hoditi.En sam mož je bil  A
da se namreč s časom povrne prirojeno hudobno      poželenje;      naj ima gospodar žival še tako v strahu, naj  A
časti in slavi. Več ko je dosegel, bolj mu rase      poželenje      ‒ neugasna žeja!Delo in trud, nepokoj in skrb  A
mati! Bolj bi mi ne bili mogli ustreči; pravo      poželenje      sem imel po njem; ali takega pa tudi človek  A
našel, eno samo; o prvem pogledu mi je vnela      poželenje;      spoštovati in ljubiti sem jo začel, ko sem izgubil  A
in strahom, a up in strah, veselje in žalost,      poželenje      in hrepenenje, kako je vse sladko!‒ Kaj je življenje  A
sovraštva in zavisti, tu je neznana strast in hudo      poželenje.     O ko bi bil tak vesoljni svet!  A
navodilih mogla v Jurju vzbuditi hipno ljubezensko      poželenje,      ne pa trajne in resnične ljubezni. XV Zaupni  A
. / stran 284 . / Prešinilo ga je blazno      poželenje.     Planil je za njo, Zulejka je bežala v sosedno  A
bi se mu prikupila. Njena čutila je izdajalo      poželenje,      ki se je zrcalilo v njenih očeh. Zdaj  A
tretji mizi, ali da mu škili iz oči »grdo meseno      poželenje,     « kadar hiti preko sobe zala mlada natakarica  A
ženska v njegovo življenje. Oba prepaja enako      poželenje,      drug k drugemu želita, drug o drugem mislita  A
tretji mizi, ali da mu škili iz oči »grdo meseno      poželenje«     , kadar hiti preko sobe zala mlada natakarica  A
prizadevanja, da bi se mu približala in mu zbudila      poželenje,      so bila zaman.In to se je primerilo njej, ki  A
je, poljubuje pa se z Astero in si z njo neti      poželenje.     Tu je nekaj narobe, nekaj, kar ni v skladu z  A
podrobnosti njenega telesa, ki vsaka zase zbuja      poželenje.      Ob teh predstavah se mu zbudi želja, ki nabrekne  A
utečenem redu, ne zato, da bi ugajala in zbujala      poželenje      pri senzorju. To ji ta hip še na misel ne pride  A
zasvojena s čutnostjo. Skoraj nenehoma tli v njej      poželenje,      ki jo žene v nove in nove uživaške orgije.Pred  A
želita, saj jima moškost naravnost odreveneva,      poželenje      jima pači lica, oči so jima blodne in osteklenele  A
prejšnji neznosni strah se ji spremeni v neznosno      poželenje      po ljubovanju z njo.Pije iz ust slino, slankasto  A
zadenjsko umika. »Glej ga, ima božji sin meseno      poželenje?     « ga predrzno vpraša. »Očarala si me prešerna  A
polzi tanek curek peska in meri čas. Haronovo      poželenje      pa ni potešeno.Kakor da je zaužil čudežen ljubezensk  A
prostora in oblik, ne za pogled, ki vžge v glavi      poželenje      in iskro ljubezni. Že kolovrati po hodniku,  A
Zaman poskuša zatreti v sebi naravnost bolestno      poželenje.     Najbrž ji je Haron, tako kot mladostni gen, vcepil  A
Odvrzi obleko in mi dovoli, da s pogledom potešim      poželenje      po tvojem telesu.« »Tega ne morem!« se silovito  A
je tako hitro, da me je presenetilo: zatrto      poželenje      je šinilo kot strela vame, stisnem se gladek  A
zadnjičnjima oblama. Stisnem zobe, da bi premagal      poželenje,      ki se ga ne morem ubraniti.V kopalnici poženem  A
skrivnim delom telesa ‒ ta misel mi spet zbudi      poželenje      in komaj se zadržim, da ne planem nanjo. Prav  A
Nora je. Prečutiti želi moje      poželenje      po dotiku s pomočjo drugega ženskega telesa  A
se ne bojim več. V meni se zbudi silovito      poželenje,      ki pa je drugačno, kot sem ga poznal doslej  A
Resničnost se je prevesila v čudne poltene sanje.      Poželenje      se je nadaljevalo, čeprav telo v mojem objemu  A
človeškemu bitju, ki je izžarevalo neznano čutnost in      poželenje.      Bila je to vroča igra božljajev in dotikov,  A
nabreklo moževino, se izvijem in umaknem, ker je      poželenje      postalo prehudo. Objamem jo in povlečem k sebi  A
svetlobe z izrazom svetnica. Svetnica, ki zbuja      poželenje      ... Zdrznil sem se: kam naj jo peljem?Vse je razmetano  A
se spominjam, kako me je spreletelo nenadno      poželenje,      ko se je med plesom stisnila k meni. Mimo pripleše  A
Morda Anina generacija? Morda je ta meseno      poželenje      že izbrisala iz pomnjenja. Tudi Anine roke postajajo  A
slankast okus po solzah je še bolj razvnel slepo      poželenje.      Vse telo se mu je napelo kot struna v neznosni  A
kar je še huje, da globoko v njem še vedno tli      poželenje      po njej. Do bolečine se je ugriznil v ustnico  A
videla sive oči, katerih lesk je zamotnilo gluho      poželenje.      »Ne morem brez tebe,« je šepetal.  A
Zasun se začenja počasi odstirati. Njeno      poželenje      zdaj nekoliko splahne in prešine jo dobro znano  A
ki mu je v stopetinpetdesetem letu zbudila      poželenje      in novo upanje v človečnost rodu na planetu  A
in šinilo po vsem telesu. Naravnost pekoče      poželenje      in sla jo je osmodila.Vsa vztrepeta in v grozi  A
Rodovo moškost, ki ji je še maloprej zbujala      poželenje,      jo zdaj navda z občutkom globokega notranjega  A
razvneto telo; s tepežem hoče izgnati slepo      poželenje      iz sebe. »Ksena, zakaj to počneš?« začudeno  A
mogla ločiti od nje; pa ne samo misel, tudi      poželenje      ga je razjedalo, in to celo v neljubovalnem  A
dominala brez zdravil. Vztrajno sta krotila      poželenje;      toda kmalu jima je bilo dolgčas, in ločila sta  A
vselej ga je samo toliko, da zbudi v človeku      poželenje,      nič več.Ampak spomladi se bova z Vlado najedli  A
stari babnici kakor sem jaz vzbudi kar največje      poželenje.     Pod učinkom tega napoja bi me tudi njihovo grofovstvo  A
stran 72 . \/ Čutila boš nepopisno ljubezensko      poželenje      in prava blažena pijanost te bo posvetila v  A
izginila in moje novo življenje je neustavljivo      poželenje      po tem, da bi ljubilo in bilo ljubljeno.Kaj  A
Pécuchet ni vedel, kaj naj stori, kajti njegovo      poželenje      se je večalo, bolj ko se je bal, da mu ne bo  A
njenega zdravega telesa in Bouvarda je prešinilo      poželenje;      tega se je zelo razveselil.Pohvalil jo je za  A
Uspešno odigran spolni akt je upor.      Poželenje      je miselni zločin.Celo to, da bi prebudil Katarino  A
ampak živalski nagon, enostavno nedoločljivo      poželenje;      to je sila, ki bo Partijo raztrgala na kose  A
Poslušaj, sva prijatelja in ... in tudi strast in      poželenje      naju vežeta.Kaj te to ne navaja k misli, da  A
si je rekla, da bo uporabljala besede, kot so      poželenje,      spoštovanje in naklonjenost.Ljubezen nikoli  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 37 137 237 337 437 537 637 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA