nova beseda iz Slovenije
pregnal z vrtov. Hud je bil na njegovo tatovsko | poželenje. | Ko ga je že tretjič gonil izza ograjenega vrta | A |
si delo hudiča, ki mu je ime Napuh in se piše | Poželenje | oči.Od tam sem šel skozi Ločnico, da pogledam | A |
kam pa so hoteli s svojim poželenjem? Zakaj | poželenje | živí v srcu, ne umrje, poželenje po lepoti, | A |
poželenjem? Zakaj poželenje živí v srcu, ne umrje, | poželenje | po lepoti, ali po umazanosti, kakorkoli ...Vse | A |
pod razpelom. Bolj nečisto je bilo takrat moje | poželenje | ...“In vendar mi je bilo zelo slabo in mraz mi | A |
grd izraz je bil na njih, pol sovraštvo, pol | poželenje. | ”Ničesar ti nimam povedati. | A |
postavila tja samo nalašč, za kratek čas, snubcem v | poželenje | in bridkost.Če ni mnogo notri, nekaj je! | A |
oči, ki skrivajo na dnu neutešeno, neutešljivo | poželenje | po domu, po soncu, po razoranem, duhtečem polju | A |
vino me je omamilo; in omamilo me je silno | poželenje, | da bi koga na vso moč objel, da bi naglas zavriskal | A |
potem konec? Pekél je potem, večen ogenj, večno | poželenje | po korcu hladne vodé...Na dnu svojega srca je | A |
pride v pekél, kjer je večen ogenj in večno | poželenje | po korcu hladne vodé...Takó se vije pot neprestano | A |
nikogar ni bilo, da bi ga prosila. Vse grdo | poželenje | se ji je zdelo v tem trenotku neizmerno umazano | A |
objemal s pogledom, se mu je porajalo v krvi vroče | poželenje... | ”Krona mi je bila padla iz žepa...“ je zajecljal | A |
si dandanašnji že vsako nadložno predmestno | poželenje | ogrinja to sveto ime! Zakaj hrepenenje je tista | A |
gledajo brez sramú v tisto strahotno, poslednje | poželenje; | napete, mokre ustnice; bele, dišeče, vabeče | A |
sram, čista otroška ljubezen in vroče živalsko | poželenje, | vse je bilo v tem hripavem, siloma iz grla iztisnjenem | A |
je spreletelo ter omamilo prav posebno, novo | poželenje, | ne privrelo iz vzburkane krvi, temveč zgolj iz | A |
Obrazi pijani, v očeh in na ustnih umazano | poželenje; | brezsramne besede, ki so se proste prelivale | A |
žalosten ob tebi. Nič ni v srcu, nego ljubezen in | poželenje! | “ ”Kako lepo govorite!“ | A |
da bi se zatajil, nato pa me je obšlo silno | poželenje, | da bi jo videl še enkrat; samo še enkrat, poslednjikrat | A |
meni slutnja Boga in ostalo je samo še nizkotno | poželenje | po gloriji.Zato sem se poslovil od umetnikov | A |
dar. Otroci so bili zasopljeni, upehani, ali | poželenje | v očeh ni bilo utrujeno, strast na vzbočenih | A |
njenih licih ... Kaj je ljubezen, nego hipno | poželenje? | Sanjal sem o Minki in njenih sladkih očeh še | A |
Tam sem prebival, kadar se je vzbudilo staro | poželenje | po duhu sveže, razorane prsti, pokošene trave | A |
živali, ostuden smeh na živalskem obrazu, ostudno | poželenje | v mokrih, krvavo obrobljenih očeh.Stali bodo | A |
njo rdeč in zabuhel živalski obraz, ostudno | poželenje | je bilo v vlažnih, rdeče obrobljenih očeh. | A |
mi je zazdelo, ampak samo kakor ... estetično | poželenje. | Takemu pa se nič ne zazdi, takemu, ki je dosegel | A |
sem šel še k drugim; nalašč sem šel, čudno | poželenje | me je gnalo. Hodil sem, lice pa mi je gorelo | A |
bolesti je pozdravila sladkost, je tiho zaklicalo | poželenje | po ljubezni. Ne misli ni vprašal, ne očesa | A |
tihem smehljaju; in kakor otroško, radovedno | poželenje. | ”Nikoli še nisem slišala takih besed ... nikoli | A |
srce mi je bilo težko, nemirno; obšlo me je | poželenje, | da bi se upijanil in da bi se sprl in da bi | A |
Da je to moje globoko, neugnano in nebrzdano | poželenje: | izžemati iz srca kapljo krvi za kapljo, polagoma | A |
spoznal, da je nisem ljubil in da je bilo moje | poželenje | umazano in nizkotno. Teden dni sem blodil | A |
v studu samem pa je bila že slast, je bilo | poželenje. | »Kaj si počel tako dolgo? | A |
njegovem obrazu le časih in za hip sovraštvo in | poželenje; | na Slivarjevem obrazu, kakor v vseh teh očeh | A |
je prenasičenost ustvarila in lakot spočela. | Poželenje | mu odpira usta, ali gnus mu jih zapira.Za čednost | A |
bila njena polt, telo je bilo vitko, polno, | poželenje | izzivajoče, velike zelenosinje oči so sijale | A |
njen obraz, tako mil in blag. Obšlo me je | poželenje, | silnejše od gladu in žeje; udarilo mi je v dušo | A |
možila: bolj če je bila stara, večje je bilo | poželenje! | Ravno ko sem mimo prihajal, je spregovorila Žganjarje | A |
Ali toliko vam pa že povem, da mi je tedaj | poželenje | preplulo vse žile!In tudi grof Milan se je zagledal | A |
Zatorej prinesi merico nemškega olja. Imam pravo | poželenje | po njem!« »Kdo te je klical,« se je zajezil | A |
vendarle tako, da je vzbujala všečnost, da ne rečem | poželenje. | Posebno tisti dan, ko je bila lepo praznično | A |
sem rekel takega?« je kmeta postajalo sram. » | Poželenje | mesa mi res ni bilo v mislih.« »Meniš | A |
kar vidi, kar hoče doseči, in to je: svoje | poželenje. | In ako je strast dosegla najvišjo stopinjo, | A |
da je nekaterega nevernika za vselej minilo | poželenje | v naše dežele ropat hoditi.En sam mož je bil | A |
da se namreč s časom povrne prirojeno hudobno | poželenje; | naj ima gospodar žival še tako v strahu, naj | A |
časti in slavi. Več ko je dosegel, bolj mu rase | poželenje | ‒ neugasna žeja!Delo in trud, nepokoj in skrb | A |
mati! Bolj bi mi ne bili mogli ustreči; pravo | poželenje | sem imel po njem; ali takega pa tudi človek | A |
našel, eno samo; o prvem pogledu mi je vnela | poželenje; | spoštovati in ljubiti sem jo začel, ko sem izgubil | A |
in strahom, a up in strah, veselje in žalost, | poželenje | in hrepenenje, kako je vse sladko!‒ Kaj je življenje | A |
sovraštva in zavisti, tu je neznana strast in hudo | poželenje. | O ko bi bil tak vesoljni svet! | A |
navodilih mogla v Jurju vzbuditi hipno ljubezensko | poželenje, | ne pa trajne in resnične ljubezni. XV Zaupni | A |
. / stran 284 . / Prešinilo ga je blazno | poželenje. | Planil je za njo, Zulejka je bežala v sosedno | A |
bi se mu prikupila. Njena čutila je izdajalo | poželenje, | ki se je zrcalilo v njenih očeh. Zdaj | A |
tretji mizi, ali da mu škili iz oči »grdo meseno | poželenje, | « kadar hiti preko sobe zala mlada natakarica | A |
ženska v njegovo življenje. Oba prepaja enako | poželenje, | drug k drugemu želita, drug o drugem mislita | A |
tretji mizi, ali da mu škili iz oči »grdo meseno | poželenje« | , kadar hiti preko sobe zala mlada natakarica | A |
prizadevanja, da bi se mu približala in mu zbudila | poželenje, | so bila zaman.In to se je primerilo njej, ki | A |
je, poljubuje pa se z Astero in si z njo neti | poželenje. | Tu je nekaj narobe, nekaj, kar ni v skladu z | A |
podrobnosti njenega telesa, ki vsaka zase zbuja | poželenje. | Ob teh predstavah se mu zbudi želja, ki nabrekne | A |
utečenem redu, ne zato, da bi ugajala in zbujala | poželenje | pri senzorju. To ji ta hip še na misel ne pride | A |
zasvojena s čutnostjo. Skoraj nenehoma tli v njej | poželenje, | ki jo žene v nove in nove uživaške orgije.Pred | A |
želita, saj jima moškost naravnost odreveneva, | poželenje | jima pači lica, oči so jima blodne in osteklenele | A |
prejšnji neznosni strah se ji spremeni v neznosno | poželenje | po ljubovanju z njo.Pije iz ust slino, slankasto | A |
zadenjsko umika. »Glej ga, ima božji sin meseno | poželenje? | « ga predrzno vpraša. »Očarala si me prešerna | A |
polzi tanek curek peska in meri čas. Haronovo | poželenje | pa ni potešeno.Kakor da je zaužil čudežen ljubezensk | A |
prostora in oblik, ne za pogled, ki vžge v glavi | poželenje | in iskro ljubezni. Že kolovrati po hodniku, | A |
Zaman poskuša zatreti v sebi naravnost bolestno | poželenje. | Najbrž ji je Haron, tako kot mladostni gen, vcepil | A |
Odvrzi obleko in mi dovoli, da s pogledom potešim | poželenje | po tvojem telesu.« »Tega ne morem!« se silovito | A |
je tako hitro, da me je presenetilo: zatrto | poželenje | je šinilo kot strela vame, stisnem se gladek | A |
zadnjičnjima oblama. Stisnem zobe, da bi premagal | poželenje, | ki se ga ne morem ubraniti.V kopalnici poženem | A |
skrivnim delom telesa ‒ ta misel mi spet zbudi | poželenje | in komaj se zadržim, da ne planem nanjo. Prav | A |
Nora je. Prečutiti želi moje | poželenje | po dotiku s pomočjo drugega ženskega telesa | A |
se ne bojim več. V meni se zbudi silovito | poželenje, | ki pa je drugačno, kot sem ga poznal doslej | A |
Resničnost se je prevesila v čudne poltene sanje. | Poželenje | se je nadaljevalo, čeprav telo v mojem objemu | A |
človeškemu bitju, ki je izžarevalo neznano čutnost in | poželenje. | Bila je to vroča igra božljajev in dotikov, | A |
nabreklo moževino, se izvijem in umaknem, ker je | poželenje | postalo prehudo. Objamem jo in povlečem k sebi | A |
svetlobe z izrazom svetnica. Svetnica, ki zbuja | poželenje | ... Zdrznil sem se: kam naj jo peljem?Vse je razmetano | A |
se spominjam, kako me je spreletelo nenadno | poželenje, | ko se je med plesom stisnila k meni. Mimo pripleše | A |
Morda Anina generacija? Morda je ta meseno | poželenje | že izbrisala iz pomnjenja. Tudi Anine roke postajajo | A |
slankast okus po solzah je še bolj razvnel slepo | poželenje. | Vse telo se mu je napelo kot struna v neznosni | A |
kar je še huje, da globoko v njem še vedno tli | poželenje | po njej. Do bolečine se je ugriznil v ustnico | A |
videla sive oči, katerih lesk je zamotnilo gluho | poželenje. | »Ne morem brez tebe,« je šepetal. | A |
Zasun se začenja počasi odstirati. Njeno | poželenje | zdaj nekoliko splahne in prešine jo dobro znano | A |
ki mu je v stopetinpetdesetem letu zbudila | poželenje | in novo upanje v človečnost rodu na planetu | A |
in šinilo po vsem telesu. Naravnost pekoče | poželenje | in sla jo je osmodila.Vsa vztrepeta in v grozi | A |
Rodovo moškost, ki ji je še maloprej zbujala | poželenje, | jo zdaj navda z občutkom globokega notranjega | A |
razvneto telo; s tepežem hoče izgnati slepo | poželenje | iz sebe. »Ksena, zakaj to počneš?« začudeno | A |
mogla ločiti od nje; pa ne samo misel, tudi | poželenje | ga je razjedalo, in to celo v neljubovalnem | A |
dominala brez zdravil. Vztrajno sta krotila | poželenje; | toda kmalu jima je bilo dolgčas, in ločila sta | A |
vselej ga je samo toliko, da zbudi v človeku | poželenje, | nič več.Ampak spomladi se bova z Vlado najedli | A |
stari babnici kakor sem jaz vzbudi kar največje | poželenje. | Pod učinkom tega napoja bi me tudi njihovo grofovstvo | A |
stran 72 . \/ Čutila boš nepopisno ljubezensko | poželenje | in prava blažena pijanost te bo posvetila v | A |
izginila in moje novo življenje je neustavljivo | poželenje | po tem, da bi ljubilo in bilo ljubljeno.Kaj | A |
Pécuchet ni vedel, kaj naj stori, kajti njegovo | poželenje | se je večalo, bolj ko se je bal, da mu ne bo | A |
njenega zdravega telesa in Bouvarda je prešinilo | poželenje; | tega se je zelo razveselil.Pohvalil jo je za | A |
Uspešno odigran spolni akt je upor. | Poželenje | je miselni zločin.Celo to, da bi prebudil Katarino | A |
ampak živalski nagon, enostavno nedoločljivo | poželenje; | to je sila, ki bo Partijo raztrgala na kose | A |
Poslušaj, sva prijatelja in ... in tudi strast in | poželenje | naju vežeta.Kaj te to ne navaja k misli, da | A |
si je rekla, da bo uporabljala besede, kot so | poželenje, | spoštovanje in naklonjenost.Ljubezen nikoli | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 37 137 237 337 437 537 637 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |