nova beseda iz Slovenije

Miha Remec: Lovec, poved v sobesedilu:

Skrijem obraz v njene goste lase in nenadoma ni več samote ne zavrženosti, ob njej se počutim varnejšega, kot če bi bil v varovalni gravitronski kapsuli; še tiste reči v glavi se ne bojim več. V meni se zbudi silovito poželenje, ki pa je drugačno, kot sem ga poznal doslej: ne želim več prodirati vanjo, ne mika me divje zabadanje uda v njeno telo, kot me je vedno mikalo pri kupljivkah in radodajkah, tudi ne hlepim več po tem, da bi čimprej izbrizgal seme vanjo; nasprotno, nedopovedljivo prijetno mi je, da se njena koža dotika moje, da njena toplota preseva vame, in želim si samo, da bi ta dotik trajal ure, dneve, leta, svetlobnoletja ... V tej nemi želji obmirujem. Sam ne vem, kdaj me je premagal spanec.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA