Jobu se je zazdelo, da je iz globine njegove notranjosti planila doslej speča sla: šinila mu je v kri, živčevje, pamet. Nenadoma je zavonjal vonj po ženskem znoju, njegovi prsti so otipali gladek hrbet in hrbtenično vdolbino, občutil je toplo kožo in ustnice so se mu zasesale v Gajin vrat, spolznile ob ušesu k očem in slankast okus po solzah je še bolj razvnel slepo poželenje. Vse telo se mu je napelo kot struna v neznosni želji po ženski, ki se je zbirala v njem v samotnjaških letih po ženini smrti.