nova beseda iz Slovenije

peč (132-231)


tako kakor z očetom gor pod oblake, nad visoko      peč,      na oni svet, odkoder me zdaj gleda in pravi  A
dvorišče in steno in gor v nebo, visok kakor visoka      peč.      Zdaj je bil tako visok, ko ga je takrat odvila  A
peljemo iz Francije, to ja. Oče govori: Visoka      peč,      visoka peč.Mama mu odgovarja: V zapor nas pelješ  A
Francije, to ja. Oče govori: Visoka peč, visoka      peč.     Mama mu odgovarja: V zapor nas pelješ.  A
je rekel bogec, ki je bil visok kakor visoka      peč,      nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč.   A
povem. A ne mislim, da je za to kriva visoka      peč      in da tisto prenočevanje v zaporu karkoli pomeni  A
ki je spoznalo Jurija. K Pečarju na Strmo      peč      je bil prišel Juri. »Glej ga, saj res!« pravi  A
bolj,« opomni Rožanec, ki je zopet zlezel na      peč,      »danes imamo komaj prvi krajec.‒ Kje si pa ti  A
Oče gre odpirat, jaz sem se pa skril.      Peč      je pri nas tako narejena, da brez truda izmakneš  A
/ . / stran 102 . / Kraj se imenuje Strma      peč,      zakaj kakih sto korakov od hiše je svet pretrgan  A
piše oster veter, in prileže se človeku gorka      peč.     Stopimo malo v Šimenovo hišo, da se seznanimo  A
dokončal svoje delo in položil nasekane treske na      peč,      da se posušé, in Štefan se je odpravljal. »Še  A
je minilo, odkar je bil prišel Juri na Strmo      peč,      in zima se je zopet bližala svojemu koncu.   A
zamišljen, zatopljen v svojo žalost. Na Strmo      peč      pa je prišel proti večeru Premec z Mihom, zakaj  A
zaradi njega. Anica je prišla vprašat na Strmo      peč,      če je gori; in ko ga le ni bilo, je prišel oče  A
shujšala. Ves onemogel je prilezel na Strmo      peč,      kjer so se ga kar ustrašili. Ko pa se je bil  A
večer je že prisopihal po bližnjici na Strmo      peč.      »Ali ste že zopet tu?« ga je pozdravil Miha  A
dnevi.« Ko pa je Miha nesel novico na Strmo      peč,      ga je sredi hriba že srečala Rozalka, ki je  A
godi, in vprašat, če še pride k njim na Strmo      peč.     Ko pa je skrbna mati Primoževka videla, kako  A
je bil Rožanec pot kazal žandarjem na Strmo      peč,      se ga je prijela nesreča in ga ni izpustila  A
da bi se mi najprej streha prekrila in nova      peč      postavila v hišo, ker so nekatere pečnice že  A
pred očmi vedno le raztrgano streho in prežgano      peč.     Kakšna se mu je pa videla zdaj!   A
kakor da bi mlatil, lice mu žari kakor krušna      peč      in jezik se mu zapleta, da mu gredo besede vse  A
plačila tudi ne,« je pripomnil tovariš Kos iz      Peč.      »Je pač premalo idealizma,« je odgovoril Strnad  A
je dejal Tomažonov sosed. »Kaj se stiskata za      peč      kakor hišna mačka!« Fanta se nista zmenila za  A
zvlekel mastno kračo in zdaj je ravno nož ob      peč      brusil. »Boštjan! prisedi k nama in zajemi žlico  A
bodo že oni kaj skuhali.« Tonček hitro šine za      peč      in, kakor bi trenil, polovi zadnje pare hruševih  A
sklenjene kakor za molitev. Glavo je naslonila na      peč      in je nemo strmela predse. Dozdevalo se je  A
Minka je vzela posodico in jo postavila na      peč.     Potem se je podala k mizi, vzela tam stol in  A
merico mišjega strupa in potico potisnila v      peč.     Odločila se je bila namreč, da bo tujko zastrupila  A
raztekajo, odceja se v tolmune. V kotu kmečka      peč      z mestejem, po mizah torila in kozarci, povsod  A
smrekova polena, s katerimi so nekoč netili krušno      peč.     Ta je stala v kuhinjskem kotu ob štedilniku,  A
zavija burja okoli voglov in kurjač nabuta drv v      peč!     Površine, po katerih so se gnali za svojimi posli  A
misel ni, dolgo čakati, mudi se mi domov za      peč;      tvoje besede so mi obudile v srcu živo željo  A
nimam časa dolgo odlašati, mudi se mi domov za      peč;      znaj, da komaj čakam, da bi zopet slišal zvon  A
je vsak lotil svojega opravka. Mik je šel      peč      janjca; pomagala mu je Katica. Vilar in Bierkopf  A
izbo, kjer je ob vzhodni steni stala ilovnata      peč      s pečnicami, ob treh ostalih stenah pa so ležali  A
obesila puški na rami. Pobrskala sta v kot za      peč,      kjer je ležala neka šara: cunje in nekaj stare  A
Prihuljeno sklonjena je bezala z železnim kavljem v      peč,      tako da ji nisem mogel videti v obličje. -   A
je sedla blizu mene na klop, naslonila se ob      peč      in skrižala roke pod prsmi.Njene oči so se svetile  A
razburkani stričev obraz, je preplašen zlezel na      peč.     In k meni obrnjen je govoril Črž: »Recite mojemu  A
uradnega sluge: Hodža, donesi kave! Hodža, loži      peč!     Hodža, to! in hodža, ono ‒ in niti ni treba hodži  A
stranko, pa je niso našle, potuhnila se je bila za      peč.      Potem se je mirno končalo dokazovanje, državni  A
šteti vlaku, da je izgubil glavo in zavozil v      peč.     Katastrofa!   A
je bil zadnjič resno užalil. Sila rad odpira      peč      in brska po pepelu.Oni dan je bila spet vsa  A
»Cigan,« sem rekel, »priznaj, kdo je odprl      peč,      kdo je nasvinjal sobo!« Pa se mi je nasmejal  A
nisem in zato ne morem priseči, kdo je odprl      peč      in kdo je trosil pepel.Ali mali bratec ni bil  A
kdo zapazil. Niti ni verjetno, da bi odpiral      peč      in trosil pepel. Resnično sem bil užaljen, kajti  A
vedno je tarnal: »Marko, ako poznaš Boga, kuri      peč!     «Marko je naš uradni sluga.  A
ozrl se je po sobi na uro, ki je stala, na      peč,      na métrgo, na podobo svetega Martina v kotu  A
da mi zabrusijo v zobe, recimo kako »podrto      peč«      ‒ na mojo črnovojniško čast! ‒ naj jo zabrusijo  A
odprtem oknu; visoka, okrogla, zelena, zaprašena      peč      pa je puhtela tropično vročino od sebe.Bil je  A
pravico hoditi gor in dol, in če bi hotel iti za      peč,      da bom lahko šel.Dve jablani sta moji, kateri  A
linija marsikomu lahko prištedila sleherno drugo      peč,      hvala Bogu! Pa tudi trg za živila bo z zadoščenjem  A
stopnjevali nemire in so zažugali, da bodo podrli      peč.      Naša peč je jako nežna in občutljiva, ‒ če ji  A
nemire in so zažugali, da bodo podrli peč. Naša      peč      je jako nežna in občutljiva, ‒ če ji daš bolj  A
usmerili baš zoper najnevarnejšo točko, zoper      peč,      sem spoznal, prišel je čas in ne bo šlo brez  A
pismonoša oni človečanski mirotvorni izum na dom za      peč,      in ni nič pobijanja šip in kričanja in streljanja  A
vem, če ne bi postale nervozne in bi ušle na      peč,      na streho in na drevesa. Tudi mijavkati znam  A
Liza. Naglo je z burklami porinila lonec v      peč,      nato pa pohitela za Lukcem na vrt pod hruško  A
težkim likalnikom, skočil od mize in segel na      peč.     Tja mu je žena postavila kepo sira ‒ mohanta  A
speklo v podplate, risnil je kvišku in podrl      peč.      Na mizi, kjer je ležal Hudobinov tolar, je bila  A
nabil puško tudi Vorh, sta položila orožje za      peč      in ga previdno pokrila z vrečo. Kozar je prinesel  A
pri županu so zabavljali na seznam izgub: »V      peč      vrzite tiste papirje!Ali so za kaj drugega,  A
pritorklja v hišo, leže pod mizo, ženska za      peč,      jaz pa na klop ‒ ali ni modro tako, gospod Urban  A
Zunaj je trkalo silneje. Francek je zlezel za      peč,      za njim Štefan. Strmo sta gledala za vrata,  A
takoj v veži, ga postavil nazaj na ognjišče,      peč      zaveznil in šel v hišo.Tamkaj je odprl omarico  A
razmišljanju razsodila Mara in vrgla ogorek cigarete v      peč.      Alena od onega večera ni več videla  A
vsaj enkrat domov iz zapora, potem pa torbo za      peč      - in knjiga mu smrdi kot le kaj.Ali ni to čudo  A
vžgana v njegovo vest. Smrekar je naložil v      peč      drv, zaloputnil vratca in se upokončil.Skoz  A
zate in za Gašperja!« ji je ponudil dar pred      peč,      kjer je kuhala kosilo. Lucija se je  A
je dobro. Skoraj ni dneva, da bi našel prazno      peč,      ko se vrne s šihta. Jura je požrl slino in  A
našem razredu je stala skoraj dostropna lončena      peč      z velikanskim pločevinastim zaslonom.V hudi  A
in snega in noči. Doma smo popadali na toplo      peč      in v hipu zaspali.Slišalo se je le še sopenje  A
Dobro uro hoda je pod rudnikom zijala Trnska      peč      z mogočnim slapom, grmečim v podzemno špiljo  A
je bil v culi prinesel s seboj na Stropnikovo      peč.      Nekoč je pobaral Luko, kdaj bo smel  A
uspešno proslavil dečkov prihod na Stropniško      peč.      V ganljivi bratski vzajemnosti so z  A
se je znašel na jasi pod nevarno visečo, Huda      peč      imenovano skalo.Zublji plapolajočega ognja so  A
vrelci so predaleč, najbližja je menda Trnska      peč      ...« In čez trenutek je dodal:   A
veliko gozdno parcelo, h kateri spada Trnska      peč.     Tam hoče zgraditi velik zbiralnik, vanj napeljati  A
»Znano ali neznano, kaj me briga. Trnska      peč      je na mojem svetu in na njem lahko počnem, kar  A
se je odpravljal v pregnanstvo na Stropniško      peč.     Ta spomin ga vzravna, opogumi in mu razveže jezik  A
ji je vdal s sladkim veseljem. Sedel je za      peč,      položil je roke na kolena in je gledal sanjajoč  A
zemlji. Ko je Aleš odmolil, je legel oblečen na      peč.     Tam je ležal vse leto, če je mrazilo, ali če  A
krepko z obema rokama . / . / stran 206 . / ob      peč      ter je sedel nenadoma, sam Bog vedi kako, poleg  A
pošalil in malo ne izprehodil? In bo zlezel na      peč      in bo prisedel, jaz pa ... no, bratec potrpi!  A
svetnikov in je stopil na klop, da bi zlezel na      peč.      Že je bil postavil svečo tja, tudi življenje  A
podobe, temveč držal jo je v roki, ko je legel na      peč      ter si pomaknil plahto pod glavo.Tudi svečo  A
dobil tisto podobo in čemu jo je položil na      peč      in nikamor drugam?Kako velik je svet, za koliko  A
roma nalašč v Razor, položi jo nalašč na mojo      peč!     Izkušnjavec ga je prijel za roko in ga je vodil  A
postavil palico v kot, nato je prisedel k nam za      peč,      oprl premrle roke ob kolena, sključil život  A
zvil se je in zleknil, da je udaril z glavo ob      peč,      nato je butil na tla z vsem telesom in usta  A
kozarcu. Hlapec se je napravljal, da bi legel na      peč.      ”Kaj misliš, Šimen, ali pride še nocoj?  A
Saj ni še pozno, nikar še ne hodi spat.“ ”Na      peč      ležem, zaspal tako ne bom.Če vam bo hudo, pa  A
kožuh, stopil je na klop in zlezel počasi na      peč;      vzdihnil je globoko in se je pokrižal. ”Kaj  A
ogrel bi se rad, mati. Dajte, da sedem malo za      peč,      nato pojdem svojo pot.“ ”Sedi v božjem imenu  A
emišljeval o čudih te noči: ”Spravljal sem se že na      peč,      že sem skoro zadremal, pa pravi mati: Pojdi  A
svetilka, ima tobak, pipo in steklenico žganja.      Peč      je še topla, v izbi pa je mraz. Starec je  A
sedim za mizo ob belem dnevu, sedi poleg mene.      Peč      je zakurjena, pa se mi zdi, da ga zebe; v život  A
Dolgočasen je bil moj dom.      Peč      je bila vsa žareča in vendar se mi je zdelo  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 32 132 232 332 432 532 632 732 832 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA