peč (332-431)

reči, da je prevzela z dnem, ko se je možila na	Peč,	vse ugodnosti in bridkosti Peči in da je njena	A
verjemi tega, neumnost bi bila, vračati se na	Peč.	Ali ne vidiš, da je tam za te smrt.	A
dedna kraljica dedni kraljevini? Vrni se na	Peč!	Anica, bodi močna, vrni se in izpolnjuj svoje	A
izpolnjuj svoje dolžnosti! Če si svoj čas prišla na	Peč,	je bila božja volja tako, in božja volja je	A
svoje smrti in še čez... Anica je bila prišla na	Peč,	ne da bi bila zapazila, kako jo že od trga sem	A
kolikor ona ve, vselej prepričanja, da je za	Peč	in vse najbolje, da gospodari ona, Katra, tedaj	A
oddahnila se je, ko je prišel Anže k njej na	peč.	»Lačen sem!« je dejal nekako vdan v razmerje	A
hočem gospodariti jaz. Zaslužila sem to, za	Peč	sem bila prodana.Peč je moja last.««	A
Zaslužila sem to, za Peč sem bila prodana.	Peč	je moja last.«« In zopet je segla Katra	A
Zakaj živi še? Zakaj je prišla na	Peč?	«Drsal je v podstrešju proti stopnicam.	A
mrak odeta moža spela v breg. Ko sta prišla na	Peč,	je naprej idoči mož obstal, pokazal onemu, ki	A
Dvoje izpovedi Na	Peč	je bila prišla Zaplotarica, botra Cilika in	A
drugim osebam je prizadel prihod malega Jurija na	Peč.	Tam v trgu pri sodišču so imeli te sitnosti.	A
se in sklenil, da si v prihodnjih dneh ogleda	Peč	in njene prebivalce. Nič kaj prijazno	A
Tu mi je pot samo ena.	Peč	mora biti moja, mogočna in bogata in samosvoja	A
prestala, potem pa je nadaljevala: »Prišla sem na	Peč.	Moj mož ni bil tak, da bi si bil priboril mojo	A
Storil mi je krivično. Zapustil je	Peč	in vse sinu, meni nič.« Tomaž je gledal	A
očeta, ti ga pa nimaš. In kako si pa prišla na	Peč?	« »Služit sem prišla.	A
ji moja ‘mati’ da mene. In tako sem prišla na	Peč.	« »In kaj zdaj, ko boš velika?« je vprašal	A
povprašal, pa me niso hoteli. Potem sem prišel na	Peč.	Pa tu ni konj.	A
tisto hišo in hlev poln konj, pridem po‐te na	Peč	in te vzamem s seboj.« »Zakaj?« je vpraša	A
in modroval in grajal. In tako je dospel na	Peč.	Našel je Katro in Anico v izbi.	A
ponese. To je mislil Anže in se ozrl doli na	Peč.	Izvil si je piščal in začel piskati	A
Videč, da je tudi tujec zavil z Marjanico na	Peč,	je postal še pozornejši. Hipoma pa mu	A
Marjanica je dejala: »Razkaži malo očetu	Peč,	da bo videl, kje služiš!« »Saj res,	A
in pognal. Zamišljena je prihitela Anica na	Peč.	Nenavadno razburjena je bila.	A
»Naj vzame Lipeta.	Peč	je tvoja!« »Moja!«	A
pa Luka?« je izpraševal glas. »Prodala bom	Peč	in v mesto pojdem.On pa bo šel beračit.«	A
nazaj, kar so napravili meni, ko so me možili na	Peč!	« Skoro na glas je govorila zadnje besede	A
hipu gori v senožeti in da vidi doli vas in	Peč.	Kdaj je prišla sem gori?	A
»Ne vem poti, ne vem! Na	Peč	bi jih nesla, veš, pastirica, na Peč, na Peč	A
vem! Na Peč bi jih nesla, veš, pastirica, na	Peč,	na Peč jih nesem Jerici.Sirota je, nič igrač	A
Peč bi jih nesla, veš, pastirica, na Peč, na	Peč	jih nesem Jerici.Sirota je, nič igrač nima,	A
Ne, ne, bežati ne sme! Lepo jo pripelje na	Peč,	pa gori v sobo jo popelje.In ko bo žena vstopila	A
Ali mu gre dobro?« »Saj ga lahko obiščeš,	Peč	ni daleč.Pa kaj nisi vedel do zdaj, kje ti služi	A
krivico drugim, če so je drugi tebi delali? Saj	Peč	ne bo, ne more biti tvoja!Da se na me srdiš	A
nasmehnil. »Zato, da bi jo mučila, si jo vzela na	Peč.	Zato jo tepeš, ko veš, da mi trgaš srce.	A
živalica je bila izginila. Luka se je vrnil na	Peč.	Srečala ga je Marjanica in ga začudena	A
pa dala povod, da je odšel kmalu za tujcem na	Peč.	Mislil si je:	A
pošten delavec.« V teh mislih je prišel na	Peč.	Skoro nič se ni začudil, ko je dobil sedaj na	A
tega ni, in bi bilo bolje, da pride denar na	Peč,	kakor da bi se ga brez potrebe metalo iz hiše	A
Anica ne gre s Peči,« si je odgovorila. »Da,	Peč,	« je dejala Anica nato.In prvič v življenju se	A
sem gori do hiše in še daleč gori v hrib. »	Peč!	« je ponovila zamišljena.In v tisti uri je sklenila	A
vložiti tožbo in ugotoviti sodnijsko, da je	Peč	njena last. Katra se ji je zasmejala	A
in v rosni, že izdatni temi se je vračala na	Peč.	Zamišljena ni opazila ne prej, ne zdaj, da jo	A
ni odgovoril. V blaznem strahu je zbežala na	Peč.	Ah, kaj je to?	A
Pred njo nekdo beži. Anica je priletela na	Peč;	baš je zavila okoli hleva in videla, kako je	A
spala in ni slutila, da se je tedaj priplazil na	Peč	Tomaž z obvezano glavo, postal za hip na dvorišču	A
nenaravno razmerje je vladalo na Peči. Tožba za	Peč	je ležala pri odvetnikih, tožiteljici pa sta	A
snedel svoje, spravil drugo in se vrnil na	Peč.	Ker zjutraj ni našel Pušarja, je sklenil da ga	A
Nenadoma pa je stopila mej to hrepenenje nazaj na	Peč	strašna slika te noči, in zopet je pohitela	A
je na hlod, in zopet so ji poromale misli na	Peč.	Poromale so k Anžetu.	A
dedinjo. Pač pa deduje po Katrini smrti Anica	Peč,	brez ozira na to, da li se Anica omoži ali ne	A
Čakala bom.	Peč	mora biti enkrat moja.O, kdaj Anica?«	A
čakati, čakati, čakati... In ko je prišla Anica na	Peč,	je čutila toliko utrujenost in žejo, da, žejo	A
* Katri se sicer ni tako mudilo na	Peč	kakor Anici. Po obravnavi je odšla h Kranjcu	A
potem celo Neapelj in skočil nato hipoma na	Peč	in slednjič pozabil celo tako daleč samega sebe	A
mislila tako. Naj bolje bo, če prideš nazaj na	Peč!	« »Ne, mati, ne gre,« se je smejal fant	A
načuditi, odkod tolika jeza v njej. »Pridi na	Peč!	« je ponovila, »pa še danes, če hočeš!«	A
Lipe na čuden način prišel zopet v službo na	Peč.	Nadejal se tega ni več.	A
Nato je odšel. In zdaj se vozi na	Peč,	na ono isto Peč, s katere je bil tako brez vzroka	A
je odšel. In zdaj se vozi na Peč, na ono isto	Peč,	s katere je bil tako brez vzroka odslovljen	A
zavest... Nekaj ur pozneje je prišel zdravnik na	Peč.	Pomagati ni mogel več.	A
Bog ve! Komaj je bil prišel zdravnik na	Peč	in ogledal Katro, je stopil tja k onemu slepemu	A
jo je zadela kap. Prav tedaj sta prišla na	Peč	dva orožnika in se postavila pred sobo.	A
držal besedo. Sezidal si je hišo, prišel na	Peč,	kamor se je Jerica vrnila, in si jo vzel seboj	A
kvantati. Tedaj se je osvestil krčmar, pogledal na	peč	in videl, da je otrok še vedno tam.Ljubeznivo	A
zataknil v ver pri vratih. Potem je sedel na	peč.	Bil je togoten.	A
svojega otroka je legel Gregor kar oblečen na	peč	in buljil v tem�.V misli mu je prihajala rajna	A
zatohlem in plesnivem je otipal Martin mizo,	peč	in polomljeno klop.Potem je iskal še v drugo	A
postavil pijačo na mizo. Duša je molče zlezel za	peč	in legel.Valentin pa je potisnil Martina za	A
pokvaril drob. Fortunat se je zopet vzpel na	peč.	Anže pa je dejal: »O pratiki sem rekel.	A
pod likat, žehtat in . / . / stran 170 . /	peč.	Kadar pride grof na lov, mu boš divjačino naganjal	A
tolminskem uporu. Potem je legel za nekaj ur za	peč.	Zgodaj zjutraj je krenil na pot proti Gorici	A
pečjo. Zeblo ga je zadnje čase, pa si je kuril	peč	kakor pozimi.V težkem vzdušju zatohlega doma	A
Sedel je za mizo. Valentin je zlezel zopet za	peč.	»Te zebe?« je vprašal pikro, a mirneje kot sicer	A
hiši. Ne samo, da se je razgrela velika lončena	peč,	lepo je tudi zadišalo po smolnatem lesu in mehkem	A
sklanja nad snopje, kako z burkljami poriva v	peč	lončeni lonec s kosilom.S svojim možem, mojim	A
pa še brez moči. Pred očmi sem videl le toplo	peč,	skodelico čaja, prijazna starša... »Da	A
tako močno zaneslo. Spravil sem se na vročo	peč,	ki me je že čakala, mama mi je takoj pripravila	A
straže. Za silo so jo izpremenili v stanovanje in	peč	so postavili tja, ker bi drugače živ krst ne	A
To rekši, je vrgel svoj ogoljeni cilinder na	peč,	stari svoj plašč pa na tla tik peči. »Med potjo	A
zunaj pri studencu, je bila starka že zlezla na	peč	in od tam opazovala dogodke pri mizi.Bržkone	A
vina utrujen. Ko sem vstal, je belila Agata	peč	za kruh.Zdelo se mi je, da se pred pečjo z nekom	A
miru, pa bo prav!« Stopil sem okrog stene pred	peč.	Agata se je takoj sklonila, pograbila dračja	A
Zapahnejo vrata pri veži. V sobi zleze oče na	peč,	sinovi pa poležejo po klopeh.Oče še deje: mZbudite	A
ničesar ne odgovori, še dostavim: mVeš kaj, na	peč	ležem, da se vsaj gotovo zbudim!l mPa lezi!	A
‒ Ležem na	peč,	in to vsi veste, da nisem mogel zaspati.Kdo	A
kakor bi se bala, da ga ji zopet ne vzamem. mNa	peč	pojdi,l dejala je, min zaspi! Jaz bom tudi	A
zaspala!l mPravl mislil sem si, mpa zlezem na	peč,	in če bo hotela kaj imeti, pa me že pokliče	A
kaj imeti, pa me že pokliče.l Res zlezem na	peč	in že sem tam ležal precèj časa, ko me pokliče	A
Podala sva si roko in nato sem zopet zlezel na	peč.	Čudno, pa vendar resnično, ubranil se nisem zaspancu	A
Vitogoj posili smehljal. Žena je brž stekla pred	peč	in prinesla veliko skledo ovsenega močnika.	A
zasmejala, pa gospodar je trdo pogledal po sobi.	Peč	je toplo žehtela, kruh se je pekel.Umesila ga	A
so umolknili in se zagledali v odprto široko	peč,	ki je čvrčala z mokrim kurivom in bolj kadila	A
po petah!« Žena je še huje zaihtela, segla v	peč	po ugasel ogorek in si ga uteknila za nedrje	A
naj ti, Liza, drv iz drvarnice prinesem pred	peč?	« se ji je prikupoval. »Saj res, le prinesi,	A
Potuhnila se je in čez predpeček stegnila v	peč,	da bi odstavila zeli, ki so v lončkih vrele	A
in se zaletuje v grajske ljudi.« »Zaletel ‒	peč	podrl!« »Mi pa naj zdaj oprezujemo za njim in	A
vse sem bil sam: živini sem pokladal ‒ sam;	peč	sem kuril in kuhal ‒ sam; ženo in otroke sem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 32 132 232 332 432 532 632 732 832 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani