peč (232-331)

spravili srečo v pisano škatlico, skrili jo za	peč!	... No, dobro je bilo, da sem privzdignila pokrov	A
vina, žalosti še bolj. Zalučil je klobuk za	peč,	sklenil roke na hrbtu ter begal po izbi vzdihovaje	A
zidal hišo, in kadar bo dozidal: gospodar na	peč,	Jernej čez prag; Jernej bo oral in bo sejal	A
veži in gledal topo predse. Doma je sedel za	peč	in ni zinil besedice. Popoludne je prišel	A
bilo kaj posebnega, bi se vsakemu mudilo za	peč,	zakaj mraz je, da škriplje. In danes je nekaj	A
odejami, miza pri oknu in stol in ogromna zelena	peč	v kotu, drugega ni bilo; tla so bila ilovnata	A
nasmehom, nato je privil svetilko in je zlezel za	peč.	Tiste lepe misli, čudežne sanje, ki so se	A
tudi zdravnik je molčal in je gledal v žarečo	peč.	Kačur si je natočil in je pil; čaj je bil vroč	A
svetlimi sanjami prepreženo; in takoj se zmislim na	peč.	Bila mi je visoka in obširna planjava, bila	A
. / stran 71 . / na stenah, v kotu ogromna	peč	iz zelene lončevine, blizu peči dvoje visoko	A
Marko se je utrudil in je postavil harmoniko za	peč.	Gostje so se sprli, kričali so vsenavzkriž, bili	A
prinašala dišeče rumene hlebce, polagala jih je na	peč	in jih pregrinjala s plahto, ki se je palila	A
škornje; toda med cunjami ni bilo ničesar. Za	peč	in na peč je pogledal, še v peč je posvetil	A
toda med cunjami ni bilo ničesar. Za peč in na	peč	je pogledal, še v peč je posvetil; zmerom bolj	A
ničesar. Za peč in na peč je pogledal, še v	peč	je posvetil; zmerom bolj srdit je bil in pot	A
pobarvani omari, ki sta segali prav do stropa.	Peč	je bila prostrana, da bi lahko dva ležala na	A
če sem jih odmaknil le za ped, dasi je bila	peč	precej gorka.Soba se ni dala nikoli dovolj ogreti	A
bilo. Ksenofon ga je raztrgal ter vrgel kosce v	peč.	”Kaj požigaš?“	A
uro, se je mogočni župan Barjanec naslonil ob	peč	ter je rekel: ”Čez deset, ali boljše rečeno	A
treba, je stopil Maricelj v izbo ter je sedel za	peč.	Tam je sedel vsako jutro že dolgih petindvajset	A
opazil. Ko je ob lepem jesenskem jutru sedel za	peč,	mu je postregla gospa Francka sama, postavila	A
toliko, da je videl v drugo izbo; ugledal je	peč,	ob peči mizo, za mizo naslanjač.Ko je vse to	A
treba, je stopil Maricelj v izbo ter je sedel za	peč.	Najprej je popil skodelico bele kave, nato si	A
tesna, toda zakurjena; časih sem vrgel poleno v	peč	in takrat se je zasmejal rdeč plamen na očrnelem	A
označili to rodovitno polico nad dolino z besedo ‘	Peč’	, kajti povsem kmečki peči je bilo podobno to	A
po cesti, je z nekako zavidnostjo gledalo na	Peč,	češ, blagor njim, ki so gori na toplem in varnem	A
pusto vreme je kipela poskočnica harmonike raz	Peč.	Nekaj čudovito nesoglasujočega, nekaj surovoveselega	A
razpotju, otresel s klobuka vodo in se zagledal na	Peč,	kjer je ravnokar sinilo par svetlih oken v somrak	A
ter shodov - že lezel po opolzkem klancu na	Peč.	Mrzla sapa je nagibala njegovo nemarno in uborno	A
Pa vina mu nalij. Tja za	peč	mu postavi!« Koncem mize se je dvignila	A
popadla za noge, katere je bil varno potegnil na	peč.	Ko pa ga je prijela, je sunil, da se je žena	A
Nevesta se je bila onesvestila... 2.	Peč,	nekdaj in zdaj Pred petindvajsetimi	A
zdelo, da govori iz nje in da ponavlja venomer:	Peč,	Peč! In tedaj se je zgodilo, da je planil	A
da govori iz nje in da ponavlja venomer: Peč,	Peč!	In tedaj se je zgodilo, da je planil	A
krošnjo in prisluškoval njenim skrivnostim:	Peč,	Peč, Peč! * * *	A
krošnjo in prisluškoval njenim skrivnostim: Peč,	Peč,	Peč! * * *	A
prisluškoval njenim skrivnostim: Peč, Peč,	Peč!	* * * Prvi	A
pravdo Jurijev sin, je prišel krošnjar Martin na	Peč	in posodil obema denarja.In potem je prišel	A
ugovoru od strani malega Lipeta je prišel na	Peč	Martin.Tako je zavladala na Peči krošnja in	A
seboj - je nenadoma vstal in se odpravil raz	Peč.	Po par dneh se je vrnil in po par tednih zopet	A
poročila sta se drugod in, ko sta se pripeljala na	Peč,	se je odvalil možem in materam, dekletom in	A
bila obračunala sama s seboj in rekla: »Za	Peč	sem kupljena.Nisem šla rada.	A
Živimo, kakor moremo.	Peč	navsezadnje ni slaba reč.« In žena se je tedaj	A
Motiš se. Glej, ti in	Peč	sta sedaj moja, in če se mi poljubi, vržem tebe	A
in če se mi poljubi, vržem tebe v ogenj in	Peč	prodam.Ali zdaj veš, kdo se smeje poslednji	A
toliko moči, da se je izpovedal in zapustil	Peč	sinu. Sinu, in njej - nič!	A
je bilo samo to, da mali ni vedel, ne kaj je	Peč,	ne kaka čast ga čaka, ko doraste, niti da bi	A
Vseh njenih misli začetek in konec je bilo:	Peč	mora biti nepremagljiva in velika.To je dolžnost	A
To je dolžnost one, ki živi na Peči, zakaj	Peč	ima vse predpogoje, da bo najlepši in najmogočnejši	A
so bili po sijaju Peči privabljeni prišli na	Peč	in osramočeni odšli pred časom, so govorili	A
ponoči počitka, in dekle, ki so bile zablodile na	Peč,	so se od jeze jokale še dolga leta za sramoto	A
nikoli reda. Tujec se ne vživi tako kmalu, in na	Peč	so navadno prihajali posli tujci in tujci odhajali	A
da je prišla dekla Neža samo radi Šimna na	Peč.	Naj si bode kakor hoče, toliko je gotovo, da	A
vojakov je prišel in njegova prva pot je bila na	Peč.	Ko se je pogodiortorož�sečovlj	A
dasi ni umela, zakaj pride tak fant ravno na	Peč	in si pri tem še priboljška ne izgovori.Lipe	A
tudi zato, ker je bil ob istem času prišel na	Peč	še nekdo drugi in na čisto drugačen način, ko	A
zamrmral ko v vzpodbudo par kletvic in stopil na	Peč.	Našel je Katro na vratih.	A
svojimi sedmimi piškavimi. Na cesti se je ozrl na	Peč.	Katra je stala še vedno na vratih in se mu kakor	A
neprijaznega pred se in hitel, da bo preje mimo poti na	Peč.	»Judeževi groši prigoljufani!« je mislil	A
pomislil Tomaž, da bi se mu smejali v vasi, češ: na	Peč	je šel za hlapca, in je dejal: »Ne,	A
Lepa je ta! Ali je	Peč	taka beračija?Za hlapca nad hlapci boš, za oskrbnika	A
In Tomaž se je vrnil proti vasi, Katra pa na	Peč.	In ves čas se je zadovoljno smehljala predse	A
kričala nanj. Drugega dne je bil prišel Tomaž na	Peč	in zasedel svoje častno mesto.Katra je bila	A
da vas prosim, kjer bi lahko sam vzel. Saj	Peč	bo vendarle moja!« Hipoma se je ženi	A
»Lepa hvaležnost je to.	Peč	bo njegova.Kdo ti jo pa jemlje, kdo?	A
vedel, zakaj ga je vzel. Kdo se je pa trudil za	Peč.	Ti in on?	A
je Anica zahrepenela preko vasi tja gori na	Peč	in popraševala, kod pelje pot tja gori; in ko	A
skrivnosti, od sivorjavega očesa pa do razgleda na	Peč,	na hišo od solnca obsijano. Tako se	A
vprašati in z nekako nevoljo je gledala odslej na	Peč.	Od onega dneva pa so se bile započele nekake	A
pa je obstal in rekel: »Veš kaj, pridi na	Peč.	Vem, da bi bila rada enkrat pri nas.«	A
ločila, in Anica se je napravila v četrtek na	Peč.	Tam na mostiču je stal deček in gledal v vodo	A
ali se še spominja, kako je svoj čas želela na	Peč,	in je ona veselo prikimala, in je on tedaj prijel	A
vprašal, ali bi hotela sedaj iti za vedno na	Peč,	tedaj Anica sprva ni vedela, kaj naj odgovori	A
pomagat v senožet ali pa razkolji tiste čoke za v	peč.	Saj vidiš, da hlapci nimajo časa.«	A
življenje, potem mi je žal, da sem prišla na	Peč.	Živeti sem znala tudi sama.	A
Mislim, da je Juri. In samo on me bo gonil raz	Peč.	« Še nikoli ni slišala Katra takih besed	A
je rekla Anica možu, ko sta šla zjutraj raz	Peč,	»ali si bolan?« »Ne vem,« je odvrnil	A
je ona s Peči, je ravno tako Lipe. Rad bi na	Peč	nazaj.Pa se dobro ujema.	A
nato, »zgovoriti se morava. Ko si prišel na	Peč,	in sem videla, da se razumeš na delo, sem mislila	A
burno sopla ona, »ti misliš, da bi ji zapustil	Peč?	« »Anti pritikalo bi se.	A
ogrnil suknjo in šel na dvorišče in šel nato raz	Peč	v vas.Na potu je srečal Jerico, ki se je vračala	A
Tomaž je stopil k njemu: »Saj greš na	Peč!	« »Grem!«	A
Ko je stopila čez most in zavila v breg na	Peč,	se je izvila izza zapuščenega mlina temna postava	A
zjutraj je bil vstal Lipe in odšel in se vrnil na	Peč	šele popoldne.Kmalu za njim je prišel na Peč	A
Peč šele popoldne. Kmalu za njim je prišel na	Peč	orožnik z nasajenim bajonetom.Marjanica se ga	A
11. Na	Peč	pride mesar Na dan sv. Treh kraljev	A
pa je mesar vstal in se odpravil s Šimnom na	Peč.	Po poti je godrnjal, ne zmenivši se za Šimna	A
sam vase stokal, trudeč se po spolzki poti na	Peč	in premišljujoč, koliko vina bode treba, da	A
kupčiji na Peči. Tako je prisopihal mesar na	Peč	in zaklical na ves glas: »Hej ljudje	A
prilezel od nekod Luka in se spravil na gorko	peč.	Legel je, da bi se tako lepše ogrel.	A
se vzravnal, kadar se ga je polotil kašelj.	Peč	je bila skoro razbeljena, ker je pekla Marjanica	A
mnogo podobnega. Tako sta spravili ženski kruh v	peč,	in ko je končno Marjanica oštela še Jerico,	A
polaščati. Hipoma se je dvignil, zlezel raz	peč	in se sklonil po onem zelenomodrem.	A
skril Luka bankovec za obleko in zlezel znova za	peč.	Ni še bil zbral svojih misli, kaj mu je storiti	A
»Ali ni prevroča?« Mislila je	peč.	»Ne, ni!« je odvrnil in sedaj posilil	A
nobene. Čez nekaj časa je vstal in zlezel raz	peč	in odšel v kuhinjo.In nekake vzradoščenosti	A
nekako zlobno je pripomnila: »Ti je pa le	peč	postala prevroča.« »Mi je, mi,« je odvrni	A
k večerji. Anica je vstopila, se ozrla na	peč.	Toda Luke ni bilo več za pečjo.	A
sploh hoče po svetu? »Kamorkoli, samo nazaj na	Peč	ne!« je mislila.Še živo je čutila pritisk moževe	A
Pripovedovala je Lipetu, da se ne namerava vrniti na	Peč,	in ga povprašala, da li mu je znano, kje neki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 32 132 232 332 432 532 632 732 832 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani