ona (801-900)

spraševala mater in očeta, če pojdeta k polnočnici.	Ona	ne pojde, ker je bolana. Tinka Slaparjeva	A
vsak način iznebiti te svoje sreče. Kaj bo mar	ona	zaradi tega bebastega otroka vse svoje življenje	A
otroka vse svoje življenje prikovana na dom.	Ona	hoče živeti, prosto živeti. In tako	A
sedi na klopi pred hišo in žvižga. Kadar se	ona	malo pomiri, stopi k njej, si odpne hlačni jermen	A
ljudeh in tako skušal kaj spraviti iz nje.	Ona	pa ni vedela o vsem tem prav nič.Rekla je, da	A
vedela o vsem tem prav nič. Rekla je, da je tudi	ona	iz vasi doma; več ni vedela.Povedala je, da	A
in sva v sobi gledala najine speče otroke.	Ona	pa v jok, češ naših pobov pa ni.- Ni jih, sem	A
zakadil v gručo, ki se je v njej igrala tudi	ona.	Lovil jo je, jo obsipaval z drznimi psovkami	A
To me je jezilo. In	ona	je podzavestno čutila, da me to jezi, ker je	A
začudeno zmajal z glavo in po prstih šel mimo nje,	ona	pa se bo ozirala za njim s svojo štirikotno	A
na vodo misliš, baba gosposka!’ in da mu je	ona	nato rekla: ‘Na našega gospoda Boga mislim,	A
‘Nikar ne misli na smrt!’	Ona	pa še bolj v jok:‘Na kaj pa naj mislim v tej	A
je z njenim zdravjem. Vsi so jo imeli radi,	ona	pa nobenega.O, tudi mene ne!	A
- No! Zdaj je šla še	ona	za njim! ... - Kdo ? ...	A
Vsi smo mislili, da si šla v vodo.«	Ona	pa mirno:»Saj bom tudi res šla! ...«	A
od mene, nos sem ji brisal in še kaj drugega,	ona	pa, odkar je shodila, leta za mano s soljo.	A
. / . /156 . / . / Vse je lazilo za njo,	ona	pa, no, saj sem rekel, ptičica je bila ptičica	A
s pravim ženskim ponosom, da bo naposled le	ona	povedala, kar je poglavitnega.»Lepega dne ti	A
kolikor jih reši pamet... Svoje ljubezni pa tudi	ona	ni tajila.Pogosto je prihajala k nam in vsakemu	A
bo živel pri njih. Pologarica je rekla, da	ona	o tem nič ne ve; moža naj počaka, saj bo kmalu	A
ga je ljubila takšnega, kakršen je bil. Tudi	ona	ni imela tenkih računov ne z Bogom ne z ljudmi	A
preskrbi, da bi ga ne poslali domov. Toda tudi	ona	ni imela več denarja.Vendar ji vse to ni vzelo	A
se pravi, da je nisem kupil, pač pa da jo je	ona	kupila.Samo denar, ki je še manjkal, mi je dala	A
»Ne, kaj hiša.	Ona,	tvoja žena.« »O, ona,«	A
Ona, tvoja žena.« »O,	ona,	«je rekel Martin in zamahnil z roko.	A
denarja, da začneva misliti na lasten dom. In	ona	je bila tega kajpak vesela, pa tudi zelo rada	A
sem prinesel s sabo in sem jo vrgel na balkon.	Ona	je privezala vrv in potem sem zlezel do nje	A
privezala vrv in potem sem zlezel do nje, ali pa je	ona	zlezla k meni.Spodaj je naju čakala kočija,	A
se je Martin vrnil na vas, pa se je vrnila še	ona.	»In kaj zdaj?«	A
vratih. Zibali smo se na njenih kolenih in	ona	nas je učila moliti in peti.O, pela pa je moja	A
mi je, da je težko, da je oče samo tih, da je	ona	bolna. Na koncu pisma pa je vedno pristavila	A
poklicala, tako narahlo, kakor je znala samo	ona:	»Peter!«	A
Preveč ponosa je bilo v njej. Udarila bi	ona,	tudi darovala bi, a prosila - nikdar ...	A
»Zbogom, mama!« In	ona	je samo nalahko zganila ustni in me pogledala	A
Tildici, »greš v grapo k očku Orlu.« »Zakaj pa	ona?	« užaljeno zagodrnja Sova.»Saj, to ni več za	A
je očitajoče poskočil norček. »Ko bo tudi	ona	umrla, jo bom vzel!« »A vzel jo boš	A
»Tantadruj, boš videl, kako bo vesela. Tudi	ona	bi rada umrla.« »Je že prav!« je suho	A
zlata priložnost, ko je mogla pokazati, da tudi	ona	nekaj zaleže, če ni Nance na koru.Za njo je	A
za njo. Še veliki kmetje bi jo vzeli za ženo,	ona	pa nič in nič; suče se, leta in žvrgoli kakor	A
rodila nezakonskega otroka. Tedaj pa tudi	ona	pamet v roko.Otroka da materi, ki se je z Okroglega	A
najmlajšem pobu, ki da ima že spet zlatenico,	ona	pa mu daje križ, zakaj znano je, da zlato potegne	A
naročila, naj kar zvoni z malim zvonom, saj kolikor	ona	ve, tisti Poviškaj ni bil pri čistem.Potem pa	A
Zakaj neki bi zardeval?	Ona	bi morala biti vsa škrlatna od sramu, ona, uradnica	A
Ona bi morala biti vsa škrlatna od sramu,	ona,	uradnica gospodinja, ki navsezgodaj tišči v	A
od kod se je le vzel spet tukaj, mlad par,	ona	gazelica, lepa, nežna, on robavs, obrazi, obrazi	A
krut in teman pride Tahi, visok in ponosen,	ona	trepeta, vsa skladna in vdana, zato ne odpre	A
ženska in on reče ni snega. Je sneg, reče	ona	in mu podari knjigo.Tu imaš sneg.	A
nesrečno in obrekovano dekle. Seveda pa je tudi	ona	dobrega srca in močno plemenita. Gojmir sedi	A
odkriva tisti stari duhovnik, gospod, kakor ga	ona	imenuje, gospod z gorskimi čevlji, okornih kretenj	A
smeje, kakor se zna s svojimi belimi zobmi samo	ona	smejati, medtem ko gleda nad seboj njegov obraz	A
prijatelje in priseljence zapustil, saj je ob njem	ona	in je v bližini njen brat in so v nevidnem,	A
Pravzaprav sploh ne mara nikogar poslušati.	Ona	vidi drugam in globlje, tja, kamor Adine zaznave	A
. / stran 49 . / slike izrezani fotografiji	ona	Majskem trgu, z zblodelimi očmi spremlja stražarjeve	A
in čez nekaj dni umrla. Toda umrla je samo	ona.	Bolezni ni bilo.	A
izgubljal je ravnovesje, ko je tipal za njo.	Ona	pa se sploh ni ozrla, zamaknjeno je zrla predse	A
v katerem je bilo čutiti kar močan prepih.	Ona	se je nekaj zahihitala in stekla skozi vrata	A
osušena in lahno viseča prsa mladega dekleta,	ona	pa ga je skozi tkanino kar držala in stiskala	A
Moja babica se je imenovala Ana Jelenko.	Ona	je skupaj z Luegendorferjevo učila materemoriti	A
ne more uiti. . / . / stran 131 . / Ta ali	ona	pravica spet nekje čaka nanj. 10	A
katerem zbirajo podatke, je pod nadzorstvom. In	ona?	Ona bo ta hip odšla v kratek pripravni postopek	A
In ona?	Ona	bo ta hip odšla v kratek pripravni postopek	A
etc. je stal in čakal, da se bo premaknila,	ona	pa se sploh ni premaknila, kakor baročni kip	A
veličanstvo izvolilo in zabilo v glavo prav tako kot	ona	nekakšno svojo žensko čast.Ta kurba bo še slabo	A
Beg.	Ona	stoji pred njim.Ohlapne dekliške prsi.	A
stegna, vse to ga je za trenutek zaustavilo.	Ona	pa je dregnila spečega debeluha poleg sebe,	A
- Ja, je rekel, tega pa	ona	ne pozna - nekaj malega.Ali vse ali nič.	A
reče Boltežar, prinesli smo en ofer lep...	ona	pa se smeje in sneg se topi pod njo, da čuti	A
pastirc, reče, si se skril? Nisem, reče	ona,	nisem se skril, tukaj sem, ena zvezda gori	A
raje, zakaj jaz sem neusmiljeni kralj... To	ona	ve, vsako noč se ji sanja, kako Herodež stopa	A
kamor smo prišli, stale so mlake krvi... in	ona	je tam zraven, pri tistem herodeževskem klanju	A
domu plešeta z njo, oba, Herodež in Boltežar,	ona	pa je naenkrat tako sama, tako sama, Boltežar	A
ko je jutranja ura in odhajajo iz dvorane, in	ona	daleč, daleč, tam, kjer sta s Herodežem stala	A
žena in brez pameti menjavala programe. Tudi	ona	je vedela, kaj prihaja, zato je obzirno utišala	A
je zmeraj bolj gola, da jo moški gleda in da	ona	ne more nič zoper to. Boža jo po vratu, potem	A
potem se umakne in jo gleda skoraj golo in	ona	nič ne more zoper to.Čeprav ve, da bi morala	A
Kristina s svojim možem, kakor vsi odidejo,	ona	pa ostaja in na nekaj čaka in zmeraj manj razume	A
ko bodo vstopali v očetovo pisarno, kjer bo	ona	vse dopoldneve zapisovala številke o pridelku	A
ji lahko solze ulile pred kom drugim, ampak	ona	ni imela nikogar, da bi se zjokala pred njim	A
kako naj takoj začne živeti tako, kakor živi	ona,	Katarina naj živi, kakor živi ona, Kristina	A
kakor živi ona, Katarina naj živi, kakor živi	ona,	Kristina.In že so loputala vrata kočije.	A
je postal oskrbnik barona Windischa, kmet, in	ona	je čutila, da je kmetica, še raje kakor kmetica	A
da je Kristina hotela, da je navsezadnje tudi	ona	sama hotela, da bi bila, kar je tudi bila, oskrbnikova	A
nosila v usta, ko so vsi vstali od mize, jih je	ona	opazovala s prežvekujočim obrazom.Čas do večerje	A
kaj iskati v njenem življenju, kakor tudi ne	ona	v njegovem.To je bila, saj to je vedela, slaba	A
bila, saj to je vedela, slaba tolažba, kajti	ona	niti za trenutek ni stopila v njegovo življenje	A
stanovanja in graščine in kasarne ali kamorkoli, tudi	ona	bo šla. Na pristavi je vladal mir, a drugačen	A
bilo tako, kajti med naslednjimi prazniki jih	ona	več ne bo jemala iz omar.In ko je gledala v	A
more razumeti, da tu ne gre samo za romanje, da	ona	kratkomalo odhaja, za zmeraj, in da ne more	A
zadnji poskus, si pomislila, je rekel, kaj bi	ona	rekla, njena mati, njegova žena?Nič ni odgovorila	A
mu niti škof ne more več pomagati, morda mu	ona	svetuje kaj takega, kar mu bo razjasnilo bolečo	A
sinočnjega vina še zmeraj omotično glavo - morda	ona	v nebesih izprosi drugačno rešitev. Lezel je	A
proti zvoniku, proti britofu, kjer je ležala	ona,	proti nebesom, kjer je bila njena duša, in tudi	A
župnik Janez Demšar, njenemu očetu je govoril, a	ona	ga je dobro slišala: Naša cesarica Marija Terezija	A
je v njej, volja biti nekdo drug, še zmeraj	ona,	a hkrati neka druga Katarina, nikoli več tista	A
ali v Loko na pasijon Velikega petka, ni bila	ona	deklica, ki je pri uršulinkah igrala pastirca	A
pripeljala, zdaj jo pelje nekam daleč, in tudi	ona	sploh ni več tista Katarina, ki stoji pri oknu	A
nebeško kraljestvo, bili so drugi ljudje. Tudi	ona	bo drug človek.Ko je ob svitu naletela na prvo	A
Katarina, to je strašno. To ni nič takega, je rekla	ona	ženska, ime mi je Amalija, je rekla, vsaka se	A
ne glej, kakor da bi gledala Katarina in ne	ona,	ne glej, Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati	A
ve se kaj: naj pazijo nanjo, vse, kar ima, je	ona,	Katarina, in ko je dobil vsa zagotovila, je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani