In kričavi Figaro zdaj šaljivo, zdaj razsrjeno, a ves čas spretno skube usahlo perjad, ki bo še bolj osirotela, preden jo bo ocvrla peč. Nato se suče nož v nerodovitnih votlinah podpazduh, ta čas ko namaka drugi režiser velik zidarski čopič v vrč in maže obrite korake, da se dlani takoj oprimejo skelečega me sta in tiščijo, tiščijo, da bi zadušili živi ogenj. In skakljajo, brivec pa je zdaj posadil staro okostje na stolček, ker mu drugače ne more priti do koraka.