nova beseda iz Slovenije
ostalo več ko orumeneli robovi in vednost, da je | nekoč | tratil z njimi čas. Doba v mestnem zavodu | A |
bil bežal, tepec, pa v ovseno mesto strmoritil | nekoč. | Je dala včeraj kravico, bo dala jutri travico | A |
prisluhniti globinskemu zdrizu, ki se bo davil | nekoč | z njegovim močnikom.Prikrajal se je okolju, | A |
paralelepipeda in zapisnika vsega, kar je žilo | nekoč | in dilo in ne žije in ne dije več.Ime se je | A |
veliko svetovno potovanje se je bil ukvarjal | nekoč | sam, a z leti se je tanjšalo to veselje in se | A |
ga poveznejo čez njo z nočjo in pogasijo luč. | Nekoč | sta sama ugašala svetilko, da sta se njuni telesi | A |
poplavljalo in krikalo. Telesne bolečine mu je | nekoč | povzročalo sprejemanje lepote, zdaj mu jih je | A |
tega, kar si ga použil, prebavil in podrekal. | Nekoč | si se pregrešil zoper to in to točko hišnega | A |
sestavil iz zveriženih dog uporabno posodo. | Nekoč | si se približal vaški cerkvi, mimo katere si | A |
in duha ne posreči več. Ko si bil majhen, si | nekoč | nesel očetu hrano v drvarsko bajto, oče ti je | A |
učilnice, ki je maševal tu spodaj, je bil Tjaž | nekoč | izpraskal hrbet. Spomnil se je vseh podrobnosti | A |
ti noge naravnajo, se ti roke privijejo kakor | nekoč, | vnovič se ti obleka napije zidov, lesa, papirja | A |
skoraj tako neznatno vsakdanje, kot je bila | nekoč, | pred mnogimi leti, ko se je Tjaževa družina | A |
je oče na svojih skrhanih plečih, s svojimi | nekoč | medvedjimi rokami nesel prtljago na postajo | A |
pokljanju kmečke obleke, vendar je bil očetu hlod | nekoč | pokvaril nogo, popravili so jo bili in je bila | A |
belo okno, pogled na kapelo, vse, kot je bilo | nekoč. | V resnici to niso bili več moja postelja, moja | A |
spomnil bi se podstrešne sobe, v kateri se je bil | nekoč | ugostil, in dekleta, v katero se je vraščal | A |
cvetel v rjavkastordeči barvi, kakor bi ga bil | nekoč | nabrizgal z moko od natrte opeke, obesil v dimnik | A |
in koščeno roko h koničasti albanski kučmi, | nekoč | beli, sedaj pa zelo obnošeni in zamazani. »Pomozi | A |
« »Gospod gozdar, ali ne bo ta gora kazala | nekoč | lica kraškega pečevja, ker je vse tako na golo | A |
gladki besedi. Tu se je Vilar spomnil, kako ga je | nekoč | v železniškem vozu spravil v dolg pogovor židovski | A |
drobnjav! Ta je moj Mirko, najstarejši; on bo | nekoč | škof, pravi Minka,« in Hren je prijel vitkega | A |
razburila starka. »S pokojnim soprogom sva šla tudi | nekoč | poslušat tiste dunajske ljudske pevce, ki razkoračeni | A |
žarečega lica na široko razgovoril. Jezdil je | nekoč | tisti general s svojim adjutantom, da vizitira | A |
desetini. Ob zgodnji popoldanski uri je sedel | nekoč | na konja, da jezdi kamorsibodi v svet, v prvo | A |
dobrotnika. »Preverjen sem, da se bo v Bosni | nekoč | še dobro živelo,« je govoril z vzhitom, ki ga | A |
ko je bila prišla iz Črne Gore v Pilić, ji je | nekoč | strašni Atif Sarajlija tako gledal v oči kakor | A |
sovražnikom. Bil sem že nad pol leta vstaš, ko so nas | nekoč | prisilili Turki, da smo se jim umaknili na črnogorsko | A |
punca je bila poštena. Zgodilo pa se je, da je | nekoč | mahnil Atif skrivaj za njo, ko se je vračala | A |
vsak teden ustrelili enega ali dva hajduka, | nekoč | pa kar trinajst skupaj.« »Nesrečna trinajstica | A |
ponudil sliv. Batinić se je spomnil, da so mu | nekoč | v zagrebški kavarni, kjer je čakal na, vlak | A |
na Danico kakor gladen volk na kozo. Ko je | nekoč | Danica šla v mlin, se je opotekal za njo, kakor | A |
. / . / stran 504 . / Spominjam se, da so | nekoč | pripeljali kar oba nasprotnika, vsa krvava po | A |
da sta se gledala kakor leva iz kletke. In | nekoč | so pripeljali poročnika, ki se ga je odsekano | A |
ona dva dragocena handžarja, ki mu jih je bil | nekoč | prodal, sta prišla morda prav iz onega skrivališča | A |
ga peče ženina nezvestoba in da ga je sram. | Nekoč, | sredi vinotoka, je srečal na čaršiji Bajićevo | A |
rodbini in jima prinašala živeža. Slišal sem | nekoč | o sveti kraljici, ki je nosila revežem brašno | A |
vili je slišal pesem, ko ga je Grgićeva majka | nekoč | vzela na svoj dom.Zelo oprezen in boječ je bil | A |
smejem,« je govorila, brišoč si oči. »Ušla je | nekoč | svojemu očetu z mojim sinom, zdaj je ušla Saši | A |
je stisnila srce, ker prav tako neznansko je | nekoč | kričal Jovica na nekega dečka, ki se je bil | A |
nedostatek duhana in črne kave. Kaludjer se je | nekoč | pohvalil, kako je v njegovem taboru vse znano | A |
okrenil in sta se videla z obraza v obraz. | Nekoč | je ječarka z metlo švigala po izbi, kjer je | A |
despote. »Povej mi, Lazar,« sem ga vprašal | nekoč, | ko sva sedela pri mizi, jaz za knjigo, ki uči | A |
sprednji strani, in Pipan jo je slastno prečital. | Nekoč | se je silno razsrdil na služabnika, ki mu je | A |
in isti smoter in konec. In spominjam se - | Nekoč | sva bila pri Vahovih.On je molče nabijal čevelj | A |
okoliščine in vsa doslednost gre po zlu. Lazar je | nekoč | našel na meni hibo nedoslednosti: zdel sem se | A |
sem se za ušesom, spomnivši se reka, ki ga je | nekoč | navedel Lazar, rekoč:Slavca zabava petje, žabo | A |
ure, kjer sem jih videl v steklenih izložbah. | Nekoč | sem naletel na kip, ki se mi je živo vtisnil | A |
srca ne sme biti: vpričo mene se je pohvalil | nekoč | vojaški dostojanstvenik, rekoč:V službi sem | A |
vidi tistega velikodušnega gospoda, ki se je | nekoč | tako moško potegnil za njeno čast, in pristavila | A |
Peter in, kakor pravim, radi smo ga imeli. | Nekoč, | davno je že tega, sva morala s Krokarjevim Petrom | A |
slike in jih ni nikdar iskal. Pripetilo se je | nekoč | temu človeku, da je moral zaradi dostojnosti | A |
stran 27 . / živemu dekletu, za katero se je | nekoč | ravno tako pri čaju ogrelo njegovo srce.Ta slika | A |
nadleguje Boga. Pravila je, kako sta hodila | nekoč | z rajnim možem z božje poti ‒ Jurček je začel | A |
posrečilo, pa je imelo zanjo velike posledice. | Nekoč | sta Katra in služabnik nosila hišno opravo iz | A |
je sovražil, ni ga mogel videti, odkar mu je | nekoč | na našem dvorišču pri nekem taktičnem razgovoru | A |
prečitati vsako vlogo, došlo v adjutanturo, ga je | nekoč | polkovniku označil za svobodomisleca, ker predrzen | A |
po gozdih; in pri sveti Radegundi je slišal | nekoč | propoved, v kateri je prosil duhovnik svoje | A |
stvar, saj sva domača človeka. Kar se vam je | nekoč | pripetilo s huzarji, iz tega ne smete sklepov | A |
svojo silo in prevago. . / . / stran 30 . / | Nekoč | jo je videl neki podčastnik našega polka, Tržačan | A |
Črnega dola. Spominjam se, da je pravil tisti mož | nekoč | pri nas, ko je žrebeta kupoval, da ima sina | A |
služi takisto za označbo istega prestopka. ‒ | Nekoč | sem radoveden vprašal obdolženca, kake so bile | A |
tako računal, se je spomnil besed, ki jih je | nekoč | po končani komisiji pri prijateljski malici | A |
»Likarja se vsi boje,« je povedal Milan. » | Nekoč | ga je nekdo tožil, pa mu je zagrozil, da pride | A |
v šolnih. Kocmur je premišljal, ali jih ni | nekoč | grajala, da jo tišče. Čim dalje je premišljal | A |
nisem bil vedno tak, kakršen sem, nego sem bil | nekoč | mogočen kralj.Na vsaki strani prestola so mi | A |
tudi našemu mojstru pesniku in se je zgodilo; | nekoč | mu je meril nove hlače. »Gospod doktor,« je | A |
sledu mimo gospoda župana, in ko ga je sodišče | nekoč | vprašalo zastran imovinskih razmer in glasu | A |
In trdna in neomajna je naša nada, da se bomo | nekoč, | kadar po volji dragega Boga končamo življenja | A |
bilo posebno, rekla je, da jo bole lasje. | Nekoč | je nekoga bolela noga, dali so mu jo v gips | A |
izgovarjaš le s težavo. Pravil je, da je bil | nekoč | nekam povabljen na večerjo, svečano s cilindrom | A |
Svojcev ni za njim. Zato lahko povem, kaj mi je | nekoč | pravil, ko sva, prihajajoč iz vajene krčme, | A |
ga je večkrat veselo gledal in ga ni podil. | Nekoč | pa je naletel, kako je sedla tršata muha martinčku | A |
»Kar verjeti nisem mogel. Toda | nekoč | sem ugledal v gabrovem tršu na planini gnezdo | A |
Posekaval je bukve in smreke in lepo zaslužil. | Nekoč | pa ga je podžagano drevo, ko je padlo, ujelo | A |
vračal domov, da spet izpusti kozico na pašo. | Nekoč | sta delala z materjo na njivi blizu glavne ceste | A |
Tudi za kurjavo se je dobilo drobno poleno. | Nekoč | sva šla z očetom v te Delče ‒ tako so rekli | A |
tudi mojo zlomljeno roko odlično povezala. | Nekoč | je prišel na Bled dunajski minister.Z njim je | A |
nikdar pa ne naredili nikake škode. Trije smo se | nekoč | dogovorili, da se skrijemo pod železniški mostiček | A |
Le poslušaj! Ko je prišla | nekoč | mati po zdravila za dvanajstletnega sina, je | A |
veseljem gledali v strugi plavajoče racke. | Nekoč | pride mimo nekaj fantkov.Tudi ti gledajo racke | A |
vode so vedno dobile kaj za v lačne kljune. | Nekoč | obstoje na robu struge štirje fantiči.Eden izmed | A |
prišel domov, ne v petek ne v svetek. Ko je | nekoč | južinal svoje revno kosilce, je sedel ob poti | A |
naravoslovja z ljubeznijo učil. Ronšek me je | nekoč | poklical h katedru, kjer je visela na steni | A |
Vso zimo prespi. Ko ga je | nekoč | pomlad zbudila, je prilezel na dan. Lačen je | A |
in nepokvarjeni templji narave. Ko sem se | nekoč | počasi in tiho pretikal skozi gozd, sem se ustavil | A |
njemu, ga pregnal z veje in mu velel molk. | Nekoč | sem zalezoval takega starca.Ni lahka reč. | A |
Takemu smo rekli mrhar ‒ mrhovinar. | Nekoč | sem bil povabljen na lov pod Mokrcem.Šel sem | A |
Njihova jajca smo pa pometali na tla. | Nekoč | sem dognal, da so vranja jajca že v gnezdu, | A |
mi je zdela njegova strežba z žveplenkami. | Nekoč | je prišel suhorobar Ribničan in mi ponudil majhen | A |
vaščanskih kokoši in piščet, si je gladko zapomnil. | Nekoč | pa ga je prepeličarska kri le zmogla.Šla sva | A |
Jazon je za prepovedan lov dobil pouk s šibo. | Nekoč | pa jo je le iztaknil.Šla sva po strmi stezi | A |
gobca. (Gosposka pisarica mi je kot uredniku | nekoč | poslala člančič o svojem kužku, ki da je z njo | A |
pasja glava je hitro razumela. Jazon me je | nekoč | prehitel na stopnicah in postal pred vrati. | A |
Študentje. Ko smo se | nekoč | ‒ pet jih je bilo ‒ že namalicali in se marsikaj | A |
debli se je zagozdila velika skala, ki je bila | nekoč | prigrmela z gore.Navihana misel se mi posveti | A |
hodil v dnino h gospodarju Juriju. Ko ga je ded | nekoč | prosil, naj mu dovoli, da si ob robu njive, | A |
grešniki bodi njen delež.« Iz moje roke boš terjal | nekoč | to garjavo ovco, moj Sodnik, kako bom stal pred | A |
nam divja moč?« Spomnil se je povesti, da je | nekoč | majhen rod Slovenov prodal Bizantincem gradišče | A |
sanjal o lepem Bizancu, sanjal, kako se vrne | nekoč | domov učen in spreten vojak, doma ga izvolijo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |