nekoč (101-200)

v črnem zgodi, ni mi mar ‒ takrat, ker obrne	nekoč	ta obraz drugam in vidim drugo, svetlejšo stran	A
posamezniku po njem samem), naše, zdaj so in bodo	nekoč,	ko bo čas ‒ in bo ‒ spet kramljale z nami.	A
če ni bilo drugače, je v tistem času obolel;	nekoč	je celo z doma prihajajoč zadnji dan v vlaku	A
prav povoljno, bil je vseskoz dobre volje.	Nekoč	se mu je zahotelo, da bi šel na Hrib, kjer ni	A
Tako sem se moral izvijati.	Nekoč	me je hotel speljati: »Ali niste veseli svojega	A
Tako in podobno sem se ga otepal.	Nekoč	me je po končanem obisku prosil, naj se vrnem	A
tudi morje menja barvo. Pa se še učijo, da so	nekoč	ljudje prebivali v skalnatih duplinah, da so	A
en . /\ .. stran 215 . \/ Una volta sapevo =	Nekoč	sem znal. Una voltaparlavo cosi con la mamma	A
znal. Una voltaparlavo cosi con la mamma =	Nekoč	sem govoril tako z mamo. dogodek, eno samo	A
Da, morda ni bila zmeraj Mary, morda je bila	nekoč	Marie, a ona ni s tem iskanjem v knjigi.Ona	A
ulice pod njegovim oknom. Vzgojili so ga, ga	nekoč	kakor mladiko cepili, a zdaj mora najti v novem	A
razburjen in jedek tisto noč v vlaku: tudi on se je	nekoč	moral odločiti, ali je Srečko ali Felice. Vtaknil	A
namesto ulice pod njim bela cesta, ki so jo davno	nekoč	zgradili Napoleonovi vojaki.Je potok skrit v	A
ker je bilo prepovedano imeti orožje? Tudi so	nekoč	na križpotju ubili fašista, in bog vari, da	A
je šepnil tudi zdaj kakor kraškim mamicam	nekoč,	na pol sramežljivo in boječe, na pol vznevoljeno	A
dokazati, da je tudi on živ Milko, bolan kakor	nekoč	na ti postelji, a živ.In tudi že ne več takó	A
ki nihče ne pomisli o nji, kdaj in kdo jo je	nekoč	razbil. »Čuj,« je nato nenadoma rekel.	A
preklana v prsih in v grlu, kakor oče, ki je stal	nekoč	pred voščeno Mimico, prav takó sredi sobe kakor	A
pred njenim obrazom, ki je mlad v nasmehu kakor	nekoč,	ko je bil on še deček Milko.In tudi stekel je	A
podrsal po ročaju kakor deček, ki je bil Milko	nekoč,	ki je Milko spet in je bolj Milko v tem hipu	A
širok in dolg pas zemljišča, ki pelje k vhodu.	Nekoč	bo najbrž tukaj drevored, vsekakor pa je zdaj	A
ki nam to zanika, zmeraj še upamo, da bomo	nekoč	imeli toliko časa na razpolago, da bomo spet	A
uvrščale kamne, iz katerih so sestavljene. A	nekoč	so se mi zdele bolj strme; in pri tem mislim	A
takega moža z gibčnimi očmi za debelimi lečami	nekoč	že opazoval v tržaškem tramvaju ali opoldan	A
terase sneg. Takrat so sami in najpoprej kakor	nekoč	položijo umirajoče na snežno ležišče, potem	A
medtem ko je bil on neutrudljiv delavec kakor	nekoč	v življenju ob kolhozni mlatilnici.Saj grem	A
sem se ustavil ob njem, ki je bila ovratnica	nekoč	njegova.Pa kaj, misel na Mladena ni bila dosti	A
tračnicam v tržaškem prostem pristanišču, kjer so	nekoč	zdavnaj pred jutranjo svetlobo odpeljali prav	A
telesom je izginil poklicni hlad, saj sem mu	nekoč	skušal podaljšati življenje s hrano svojih mrtvih	A
ne bi skupina spodobnih nedeljskih izletnikov	nekoč	postala brezoblično krdelo.Ko pa izginejo in	A
domove, kjer je že zdavnaj izumrli človeški rod	nekoč	ljubil zimo in prasketanje ognja.Še so bile	A
No, človeku je vse mogoče.	Nekoč	so pili vino iz lobanje premaganca, drugi so	A
neizbežno ujeto v beli kamen, kakor je bilo	nekoč	neizbežno ujeto v slepeče klešče neusmiljenega	A
in domače, a vendar se ne more strniti kakor	nekoč	v eno samo svetlobo, ki bi ga vsega zagrnila	A
Mama! Bruna je potopila moj čolniček, mama!« A	nekoč	je bila ta igra otrok na plitvini, v smaragdni	A
njem vsaka njena sprememba. In potem še reče: »	Nekoč	si bil drugačen.«Takó da ne bo dvoma, da je	A
njeno razočaranje pričelo. Zanj pa ni nikakega	nekoč,	ponovil bi ji vsak hip kakor prvi dan, da je	A
zaupanje v prihodnost. Zato zanj ni bilo nobenega	nekoč,	ampak njo je sprva očarala zavzetost besed,	A
to je modrost obrambe, modrost žene, ki se je	nekoč	kot deklè lotila mesta z golimi rokami, oglatih	A
dopoldneva v dopoldan. Mogoče bo tudi za nas	nekoč	pritrkavanje metel in krtačenje podov brez strelov	A
mozgu, si misli. Mogoče bodo vsaj naši otroci	nekoč	brez môre v sebi, otroci, ki ne rasejo s prepadom	A
In spusti peresnik. »	Nekoč	so prišle in ti takó zapele za vojake.Managgia	A
Ti, ko da nimaš duše. Splahnela je	nekoč	davno in si kriv tudi zato, ker je izpuhtela	A
poslušal, ker ga je zamenjal za jetnika. »Viš,	nekoč	- takrat nisem še bil sergente - zmanjka nekomu	A
zvezdnato kupolo. . /\ .. stran 136 . \/ »	Nekoč	spet izgine plahta,« je tedaj rekel.»Viš, a	A
orodjem smrti in njen neutrudljivi delavec kakor	nekoč	v življenju ob kolhozni mlatilnici. Zmeraj marljiv	A
Skrita je.« In rekla je skrivnostno, ko da je	nekoč,	v davnih časih ona zadelala tisto kraško jamo	A
Nato je rekla: »Ne vem.« »A nekdo te je	nekoč	užalil,« je rekel.»Nekdo si ti je nekoč približal	A
je nekoč užalil,« je rekel. »Nekdo si ti je	nekoč	približal.« »Ne.«	A
tvoji lasje niso več takó bakrenordeči kakor	nekoč,	a si vedra zaradi nas, ki nočemo misliti, da	A
posteljni omarici. Morebiti mi niso všeč, ker sem	nekoč	vgriznil v nezrel sad, pa mi je jedek sok zvezal	A
obupa. In prav zato, ker me je takšna ljubezen	nekoč	rešila smrtnih podob, je bil zdaj njen glas	A
bil še zmeraj tako štirikoten ob jezeru kakor	nekoč.	Vojska bi ga bila lahko predrugačila, pa ga ni	A
daleč nad vasico, ne pa tik ob nji. Vse, kakor	nekoč.	Stari batelir je sedel na klopci, kadil pipo	A
ter potegnil mostiček na kopno. Vse, kakor	nekoč,	tudi hišica, ki je zadnja v vrsti, prav na vogalu	A
so póknila vratca štedilnika. Tako je bilo	nekoč;	ropot kuhinjske posode iz majhne kuhinje, ki	A
najbolj veste. Dajte, poskusite naše vino,	nekoč	vam je bilo všeč.« Vljudna je in postrežljiva	A
šestdesetimi leti prav tako sunkovita in gibčna kakor	nekoč.	»Septembra triinštiridesetega ste odšli, ne	A
pokimavala je nervozno z glavo kakor tisti, ki je	nekoč	imel oblast, a mora zdaj držati jezik za zobmi	A
domačnosti. Res da so bile ob bregu prav tako kakor	nekoč	mreže razpotegnjene od drevesa do drevesa, a	A
jezersko dno. . /\ .. stran 18 . \/ Kakor	nekoč	so stali navpični in prijateljski, črni so bili	A
porasla z visoko in sočno travo. Menda je bil tam	nekoč	samostan.In pomislil je, da se ni med vojsko	A
v bujni travi razbiti štirikotni stebri. A	nekoč	vendar razvalin skoraj ni opazil.Morebiti zato	A
razvaline; razvaline v razvalinah. A vendar,	nekoč	sem jih občutil kakor navadne razvaline, je	A
kar hoče, a to so zares ljudje brez časti.	Nekoč	so bili vsi zanj, ker je bil na oblasti, zdaj	A
je nedolžna. Krivica se ji bo godila, če bo	nekoč	morala delati pokoro za to čisto ljubezen svojega	A
njeno srce čaščenje Malika, ki ga bo morala	nekoč	iz svojega srca iztrgati. Tedaj se je ozrl.	A
ga z zaupljivostjo tiste male šolarke, ki je	nekoč	prav tako zaupljivo sprejemala vero v vsemogočni	A
neraziskano nagnjenje še drugače smiselno: kakor je	nekoč	med tujo množico postal anonimen in sebe izgubil	A
stvari se mi zdijo, kakor da so prav takšne kakor	nekoč,	a vendar še drugačne.Bolj resnične so in skoraj	A
njimi prišlo povračilo za posilstvo, ki je bilo	nekoč	storjeno nad nedolžnim dekletcem kakor nad Mariom	A
biti pouk drugačen kakor za dečke, ker one bodo	nekoč	matere in bodo zato morale učiti svoje otroke	A
»Ne, teh nimamo in tudi oljk je malo.	Nekoč	je pomorila slana vse oljke, in od tedaj so	A
navzdol med dvema zidoma. Kdove čemu je služil	nekoč,	morebiti spuščanju čolnov v jezero; a zdaj so	A
postajala oranžna na Baldu. »Misel večine bo	nekoč	vendar postala rodovitna,« je rekel kakor sam	A
zmedeno pisanje, še nikamor ne bo prišlo. Ampak	nekoč	- tako se tolažim in upam v teh dneh - bodo	A
je bila stara, a že obrasla rana. Tam je bil	nekoč	nekdo nekaj vrezal v lubje.Peter Majcen je priostril	A
ne samo govoril, tudi pokazal sem marsikaj.	Nekoč	sem se sredi pripovedovanja celo preveč razvnel	A
Vsak njegov list je odsev žive podobe, ki se je	nekoč	odzrcalila v tolmunu...O, saj saj!	A
to je nemara zdaj lepa in živa prispodoba,	nekoč	pa je bila to živa in strašna resnica.Hiša je	A
človeka. Peter Majcen je kaj kmalu začutil, da bo	nekoč	pisal o teh dveh ljudeh.Sklenil je, da se bo	A
nikoli šel čez te gmajne. Ni šel, pa pojde	nekoč.	- Brinje, umakniti se moraš.	A
Brez tebe ni Krasa. Glej, povsod si raslo	nekoč.	Ti brinje, borovci, česmin pa divja trta ste	A
trpljenju in legamo mrki po gmajnah. Pa bom že	nekoč	zazvonil dan, ko bomo vsak večer s pesmijo legali	A
steni je bila velika zakonska postelja kakor	nekoč,	a poleg postelje zibelka. Čemu?	A
zbeganost. Ko je bil še smrkav pastir, mu je	nekoč	gospodar pri skledi pripeljal klofuto, ker je	A
gosenico ali za list. Vse je ostalo kakor	nekoč	v rimski ječi, ko sem razmišljal o silah in	A
In še vsak dan sem ve‐edela, da ti bom morala	nekoč	povedati ...Kako naj sicer u‐umrem? ...	A
samem, pomaknjena od vasi, kakor bi se bila	nekoč	v pijanosti, v globoki žalosti ali v hudi jezi	A
Natihem pa je še vedno upal, da se bo žena	nekoč	vrnila; vsaj pred smrtjo bo prišla pod domačo	A
Zinko domov. Krčma pri Mojem Jezusu je bila	nekoč	samo torišče vztrajnih vinskih bratcev in zatočišče	A
ljudem nujno potrebno, ker jim dokazuje, da so	nekoč	živeli, bili mladi in polni.Moški pogledavajo	A
Zgodilo pa se je tudi, da je v razburjenju	nekoč	povedala možu vse, jasno in odkrito.„Zdaj je	A
bi svoj dom le s težavo našel. Tam je bil	nekoč	mlad, toda tudi od tega je že tako daleč, da	A
prepričan, tako je prepričan sleherni kamen, da bo	nekoč	napočil ta dan. Odhajam.	A
pripovedujejo o grozah, o vedomcu, o jezeru, ki je bilo	nekoč	na Tolminskem. Pripovedujejo o Zeleni babi,	A
bližnjega žene!« Župnika s tako pregreho so	nekoč	v fari že imeli. Zapustil je dve živi posledici	A
in otožnega nemira. V tem zlatem času se je	nekoč	kovač vračal iz trga, kjer je bil kupil nekaj	A
Ta kamen je zelo star. Gotovo je bil	nekoč	veliko večji.Zdaj je majhen.	A
krvavoživ teran, preko glasnih kamnolomov, ker so	nekoč	- dokler jih niso Lahi pregnali - kraški kamenarji	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani