nova beseda iz Slovenije
sedlo! Najlepše deklice bodo medlele, ko jim boš | nekoč | v gradišču Svaruna, svojega očeta, pripovedoval | A |
iztoka, naj ga razsvetli ‒ in naj ga pripelje | nekoč, | da bo njen, samo njen, ta dobri sin Slovenov | A |
»Iztok je meni življenje. On me je | nekoč | otel roparske roke. Zato zahteva pravica in | A |
zadela ga je nemilost despojne in uničen bi bil | nekoč, | ko je bil z menoj, da ga ni otel ta Epafrodit | A |
pod noč dosegli uglajeno cesto, po kateri sta | nekoč | potovala Radovan in Iztok.Naleteli so na majhna | A |
ji razkaže ovce in stajo očeta Bojana, ki bo | nekoč | vsa njegova last. Nehote je nategnil ob teh | A |
Bizantincih. Hotel je izučiti to četo, da bi bila | nekoč | kvas, ki ga vmesi med velikansko tolpo ljudstva | A |
dokler se ne vrne. Vedno me skrbi, da ne bi | nekoč | zvedela:Smrekarja so ubili, oropali. | A |
v pisarni celo prepeval z robatim glasom. | Nekoč | je vprašal: »Kje tiči Brest, Alena? | A |
kaj bo tedaj? Ob taki misli jo je zdramil | nekoč | Vorena, puščavnik, ki se ji je prišel za gostijo | A |
se ji to posreči, in nehote ugibam, ali bom | nekoč | pozneje tudi jaz tako.Vprašam se, ali ji je | A |
da mu ne bodo pokazile te snežne beline, toda | nekoč | je naneslo, da mu je morala oprati naša Reza | A |
bili esesovci. Zdelo se mi je tudi, da sem jo | nekoč | videla v črni vojaški limuzini, ki je prevažala | A |
potegnil v omamo prvega dotika ljubezni. A | nekoč | sem osuplo ugotovila, da je Jure izginil, kakor | A |
v svojem svetu in sama s seboj. »... se mi je | nekoč | zgodilo,« je pravil Miloš, »da sem nedaleč od | A |
prinašalo zgodbe od daleč in iz globin. Toda ko sem | nekoč | na skali zaspala in sem se iznenada zbudila | A |
in pravilne. Nič čudnega tedaj, če se mu je | nekoč | v istem položaju celo pripetilo, da je bilo | A |
Resnik se je priljudno smejal. Možgana je | nekoč | štel med svoje dobre stranke.V cerkev družina | A |
je že takrat vteplo v glavo, da tvoje žalitve | nekoč | povrne.To beraško seme Gradnikom ni hotelo ponižno | A |
Vse je pripravljeno. Kakor | nekoč, | si ošaben prav do današnjega dne.To te je pogubilo | A |
Ti pa, sinko, tudi ne pozabi! Beli dvor mora | nekoč | spet postati naš ...« Krčevito je stisnil | A |
Rečem vam, zlat dečko! To bo še | nekoč | mož na svojem mestu.Že zdaj je za svoja leta | A |
začeli živahno oporekati, tembolj, ker je bil | nekoč | Gradnik član omizja pri Skalovniku.Učitelju | A |
stikajoč se z belodvorsko posestjo, katere del je | nekoč | bilo.Tik pod razvalino stoji v pravcati goščavi | A |
iz nočne temine. »Lepo je pri vas, teta,« je | nekoč | ob taki priliki zavzdihnil Lovrek, »a zame je | A |
Rudnikom, ki se s ceste prav dobro vidi, je stala | nekoč | grajska logarija, tam je bil Muskadov dom, daleč | A |
razvalin in strmel v Anina razsvetljena okna. | Nekoč | so ga zalotili tudi oče in ga jezno vprašali | A |
molčal in razmišljal, pogosto tudi molil. | Nekoč | sem se ojunačila in mu sledila.Tam pred kipom | A |
Francoskem se je zaradi rodbine oženil, in ko se je | nekoč, | to je bilo poslednjič v njegovem življenju, | A |
daj dobro, saj je bil izvrsten človek, sva se | nekoč | hudo sporekla in potem nisva več našla poti | A |
njenih dosedanjih lastnikov, kajti od njega jo bo | nekoč | spet zahteval.Srečni kupec je bil pravkar gotov | A |
in si pomagali pri slehernem težjem delu. | Nekoč | se je nerazdružni trojici, hiteči po popoldanskem | A |
šolskem vrtu hodi, kakor bi bil njegov,« se je | nekoč | pritoževal Miklausinu.Ta je pozorno prisluhnil | A |
na tujem ponujala prilika, da kaj zaslužim in | nekoč | stopim pred svoja otroka: »Zapravil sem vama | A |
moje nekdanje pojme ne, v svoji nespameti sem | nekoč | tako vsoto zapravil v enem tednu.Zdaj sem garal | A |
srca zahvaljujem in si želim samo, da bi Vam jo | nekoč | mogel povrniti.Rad bi Vam še naročil, da pozdravite | A |
zanje toplo in čuteče srce, drugačno, kakor | nekoč | Gradnikovi bahači. Toda, ali jih prepriča in | A |
skrivale kake skrivnosti ... Učitelj Urbančič je | nekoč | menil, da bi podoba utegnila vsebovati kako | A |
culi prinesel s seboj na Stropnikovo peč. | Nekoč | je pobaral Luko, kdaj bo smel domov na Gradišče | A |
Samo čitanje ne zaleže mnogo. Toda | nekoč | boš nemara vendarle gospodar na Belem dvoru | A |
živadjo na paši, ali jo opazuješ in proučuješ? | Nekoč | boš morda potreboval točnega znanja o domači | A |
vlival v ubogo kobilo najrazličnejše čaje. | Nekoč | jo je spet močno grizlo. Lovrek, ki je takrat | A |
poslušalcev, znanih skledoliznikov, ki so bili | nekoč | zvesti spremljevalci nesrečnega Gradnika, zdaj | A |
spominjala na strasti rimskega ljudstva, ki se | nekoč | ni moglo nagledati žrtev meča in divjih zveri | A |
trenutek in zaključil s stavkom, ki ga je bil | nekoč | slišal v šoli: »Božji mlini meljejo počasi, | A |
sprehodi k skali niso dali prikriti in tako ga je | nekoč | pričakal, ko se je ta ves pobit vračal v hlev | A |
maščevalnih nagonov. Slutil je, da se utegnejo | nekoč | znova prebuditi in takrat bi nemara ne prišla | A |
pripovedovali, kako grdo so gospodarili poskoki | nekoč | med živadjo.Pastirji nikoli niso bili varni | A |
vrtnarskih šolah in gospodarskem pomenu vrtnarstva. | Nekoč | ga je celo prigovarjal, naj bi se izšolal v | A |
jeznoriti, toda pridni in pošteni Luka, ki je | nekoč | skesan in skrušen potrkal na tetina vrata, proseč | A |
in petorica dijakov iz Zalesja, ki se je bila | nekoč | udeležila raziskovanja votline in s katero je | A |
v Lovreka ... In ta glas, ta sladki glas je že | nekoč | slišal.Saj to je Vida ... | A |
pomagata Bog in sreča junaška, ne za vselej! | Nekoč | se bodo Gradniki vrnili na svojo rodno grudo | A |
Najbolj se bojim,« pravi sestra pobito, »da bi jih | nekoč | na samem napadlo.Zato jih ne izpustimo izpred | A |
upal povprašati po njej. Povsem slučajno je | nekoč | v Stanovnikovi gostilni, kamor je tu in tam | A |
nikar se ne jezite! Ugotavljam samo resnico: | nekoč | dninar, danes gospodar ...Vsaj začasni ... | A |
izpričujoč mu, da se bliža jezu, kjer se je | nekoč | lasal s trškimi pobalini. Od tistih dob je preteklo | A |
Ti si mu dostojen sin! On je mojemu očetu | nekoč | ukradel Beli dvor, ti bi rad ukradel mojo čast | A |
duše mladih rodoljubov. »Fantje,« je menil | nekoč | Stanko, najmlajši in najognjevitejši med njimi | A |
vrtu pa naj raste le najpotrebnejše ... kakor | nekoč, | ko ga je obdelovala teta.A kaj je bilo vse to | A |
Lahe mi ni, a s teboj bi šel ... V Galiciji sem | nekoč | prelezel bojno črto pa so nas nenadoma napadli | A |
»O, tudi osamelost poznam. Vedi, da me je | nekoč | obdržala v domačiji edino misel na Beli dvor | A |
tudi manj upeha. Kajpak, tako hodil, kakor je | nekoč, | če ga je poslala rajna teta po to ali ono stvar | A |
rastline ali odstranil ovire pravilne rasti. | Nekoč, | ko je Polonica z radostnimi očmi zasledovala | A |
človek, čigar pretkanim zvijačam in goljufijam je | nekoč | podlegel, tisti človek, ki je z mirno vestjo | A |
ampak ko sem pomislil, da bo Frčajeva Hana | nekoč | še zakonska žena, me je poščegetalo v rebrih | A |
premišljuje v zadovoljnem srcu: glej, bil je laz | nekoč, | pust in gol, in pretvoril sem ga v zelen gaj | A |
samo še v nerazločnih sanjah, je videl morda | nekoč | tisti obraz; oči ga ne spoznajo več, srce ga | A |
Alešu ob prvi besedi, kakor da je slišal že | nekoč | tisti glas; in ta občutek je bil zmerom bolj | A |
ampak vendar se mi zdi, da sem ga že videl | nekoč | in slišal ...“ Tako zmedene in nerodne so bile | A |
dandanašnji!“ je pomislil Aleš v svoji jezi. ” | Nekoč | so preganjali kristjane Herodeži in Dioklecijani | A |
Hani in vzela je otroka v naročje. ”Kadar boš | nekoč | služabnik božji, pa še zame moli očenaš!“ | A |
zasolzenimi očmi, je spoznala te oči, ki jih je videla | nekoč | v drobnem, nebogljenem obrazku in ki ni pozabila | A |
... Zašel sem bil | nekoč | v nizko, zakotno gostilno, -- v eno izmed tistih | A |
nepravilnosti ali površnosti. Zgodilo se je | nekoč, | da je prišel k Stanki z obnošeno kravato. | A |
na milem svetu kamor bi položil glavo. Ko je | nekoč | povezal culo, je rekel, da se gre ženit; da | A |
nenadoma ugleda človeka, katerega se je bil | nekoč | sila prestrašil ter ne pozabi nikoli več nanj | A |
prestrašil sem se, ko mi je pripovedoval. » | Nekoč, | predlanskim je bilo, že ob pozni jeseni, sem | A |
mislite si: ko sem bila v hiralnici, prišla je | nekoč | k meni: klobuk na glavi, - rokavice, - sončnik | A |
Dvoje oči, kakor jih je videla Francka samo | nekoč, | ko je bila še otrok: v samotni temi so se bile | A |
srcu.“ ”Ne boj se, Francka; če ne nocoj ... , | nekoč | bom posvetil tem duhovom z lučjo v obraz. Rad | A |
207 . / in boš strmel v temo! ... Glej, bila sem | nekoč | v Parizu...“ Gledal je temno nanjo in ni odgovoril | A |
je bil zdravnik. In tisti zdravnik mi je dal | nekoč | ... zakaj človek nikoli ne ve, kaj mu donese prihodnost | A |
v to izbo... ali tja doli, kjer je nekdo tulil | nekoč? | “ ”Saj so duri tam in tudi ključ je v ključavnici | A |
kakor hodi človek po samotnem kraju, kjer so | nekoč, | pred davnim časom, živeli in umrli poslednji | A |
morda v drugi. V eni, mislim, da sem že bil | nekoč | ... zdi se mi.Ah, da bi mi le te peroti ne bili | A |
Martinec pa je mislil v svojem srcu: ”Prišel bo dan | nekoč, | ves svetel izza gore -- vas pa se ne bo vzdramila | A |
bridkosti in gorjá. Nekdo mi je pravil, da so ga | nekoč | našli mrtvega v brlogu in da so ga zagrebli | A |
je padel kamen, ki leži na ledini, in kam da | nekoč | izgine?Meni se zdi tako, da se je bil, Bog vedi | A |
strašno smešna. Spominjam se, da sem oblekel | nekoč | tisto suknjo ter se valjal ž njo po snegu, on | A |
pa sem bil jezen, da mi ni pljunil v obraz. | Nekoč | je prišla njegova mati, suhotna, drobna ženska | A |
je ostalo v srcu na vekomaj, pa se je zgodilo | nekoč | ob žegnanju.Posebna prilika je bila, stoletnico | A |
izgrešil z zatisnjenimi očmi. Hodil je že tod | nekoč, | pred davnim časom.V nedeljo rano, ko se je vzdigala | A |
vračam se, da umrjem od vsega hudega. Mislil sem | nekoč, | da se povrnem vesel in bogat, z lepo mlado nevesto | A |
čelu. ”Kaj, to je tisti otrok, ki sem ga nosil | nekoč | na hrbtu v polje in ki se je tako veselo smejal | A |
skopi ženski ter se nikoli ni več zmenil zanj. | Nekoč | sva romala z Brezimencem proti Ljubljani.Pred | A |
Skrival ni teh reči, ali tudi razkazoval jih ni. | Nekoč, | ko sva bila sama na dvorišču, v spomladanskem | A |
nič ne vem, kod se je potikal. Nato pa sem ga | nekoč | sredi trde zime srečal v mestu.Imel je še prav | A |
drži proti Vrhniki, blizu hiše, v kateri je | nekoč | stanoval pijani dacar.Roke in noge da je imel | A |
tisto, kar ni napisano in kar se bo izvršilo | nekoč | brez velikega pisanja.Če bere človek božične | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |