neizrečeno (38-137)

videl, da so bile hlače prekratke, preozke,	neizrečeno	smešne.Treba je par novih - kako, vraga!	A
in edini, in povem ti, da sem tvoje ponudbe	neizrečeno	vesel.Ali tvojih naklepov ne smem odobriti.	A
Herbart se zave, se prime za glavo: »O, tako	neizrečeno	sem utrujen.Pustite me, vsaj spočijem naj se	A
ga ne žene, nikamor od ljubih in dragih. Tako	neizrečeno	si želi miru, truden je, večnih bojev prenasičen	A
In Anica, ta mala, boječa deklica je čutila	neizrečeno	radovednost.Stoinstokrat je pomislila:	A
krivica jo je pekla v dnu srca, in jo je bilo	neizrečeno	sram pred njim radi moža; še huje jo je bolela	A
pri slabi luči čitati o mučenicah in mučencih.	Neizrečeno	se ji je bila priljubila knjiga. Prečitala jo	A
rane, ki ji jo je usekala včeraj smrt moževa.	Neizrečeno	huji je bila današnja bolest.Temna in neponehujoča	A
ljubezen je bila grenka. Samo bala, bala se je	neizrečeno	za dete. In ko se je proti jutru dete	A
Rahlo zavidanje se je vzbudilo v fantu.	Neizrečeno	rad bi bil nesel bandero sv. Lucije.Rajni Lovrič	A
kakor je res, je mislila, da stoji pred njo.	Neizrečeno	je bilo Jeričino hrepenenje, da bi kedaj videla	A
govorila zadnje besede. In dvignila je obraz,	neizrečeno	bled in bolesten in čakala, da poreče Jerica	A
Prav nad oko mu je sedla ena.	Neizrečeno	usmiljenje je napolnjevalo mater, videčo otrokovo	A
bili ženi na planem in sta srečali Lipeta.	Neizrečeno	čustvo sreče in veselja je vladalo v Anici.	A
moja edina tolažba in, če si kdaj morda opazil	neizrečeno	ljubezen, ki je vezala potrtega tvojega očeta	A
Ljubi domovino! Ali na svetu sem	neizrečeno	trpel! ‒ TRETJE POGLAVJE Čito sam u starih	A
sem mislil, da bi bilo to vse tako lepo in še	neizrečeno	lepše, nego ste vi dejali, ko bi lastnik ne	A
izmed štirih rojenih pri življenju ostalo hčer	neizrečeno,	zato ji ni hotel veselja kratiti s kako prepovedjo	A
nič ti ne bo storil. Saj te vendar jaz ljubim	neizrečeno	bolj, ko te more tvoj oče, ki je celo preoster	A
obali ni nihče ničesar vedeti hotel, kar je bilo	neizrečeno	čudno in nerazložno.Da so prekomorski lopovi	A
bilo nekdaj in zakaj sem dom zapustil. Rad,	neizrečeno	rad bi bil šel večkrat na dom pogledat, kako	A
duplo. . /\ .. stran 92 . \/ Marko je bil	neizrečeno	vesel.Takoj je sklenil, da steše korito in da	A
tri sto sedem in osemdeset maršev premarširal,	neizrečeno	moskovsko zimo in lakoto prestal, trikrat sto	A
navzočnost, seveda, če me boste vrednega spoznali.« »	Neizrečeno	ste ljubeznivi,« zavrne guvernanta z ironičnim	A
in zardi sama pred seboj. Kako je vendar to	neizrečeno	čudno, da so vse te besede prav iz njenega srca	A
dirjal, ker sem bil trdno prepričan, da jo bom	neizrečeno	razveselil.A kaj še!	A
Dekle je poznal in vsaka misel nanjo mu je bila	neizrečeno	sladka, skoraj ljubezni podobna, toda Tine je	A
občutila, da ima otroka rad, in je bila tega	neizrečeno	vesela.Vse bi bila dala, če bi bila vedela,	A
je zato berač in nesrečen ubožec! Vsi so se	neizrečeno	veselili Zaline rešitve in blagrovali njen prihod	A
zemeljske teže, kjer mi je tako lahko, tako	neizrečeno	lahko pri srcu; ali pa me pogrezne globoko v	A
nosi. Oh nesrečna sem, strašno nesrečna, tako	neizrečeno	nesrečna!Borila sem se, dokler mi je bilo moči	A
ljubeznijo svojo. In vendar je bila nesrečna, tako	neizrečeno	nesrečna! Ona se ni smela vdati in prepustiti	A
Valentin izgovoril z mehkim glasom, pogleda jo z	neizrečeno	milim očesom.Vsa njegova ljubezen je bila v	A
če se me dotakneš ti, spreleti me tako čudno,	neizrečeno	sladko čutilo!A ‒ vi moški ne umete tega!	A
Metka svojemu ljubčku roke na rame, gleda mu z	neizrečeno	mehkim, rosnim očesom v obličje ter pravi:	A
tiho, mirno dalje dalje, vname se ti v prsih	neizrečeno	hrepene nje; dvigniti bi se hotel v jasno višavo	A
prepričuješ, da je nemogoče; ne posluša te, čuti se	neizrečeno	nesrečno, samemu sebi se smili!‒ Pa pusti ga	A
zbral in združil sem jih, in vendar težko grem,	neizrečeno	težko. Dela, ne omaguj, ne toži, saj veš, da	A
zadnje, zame pa najstrašnejše. Mene dobro petje	neizrečeno	gane in prevzame.Nobena druga reč me na svetu	A
božala in se z njim pomenkovala. To je volka	neizrečeno	veselilo.Poslušal jo je rajši in izpolnjeval	A
cesto, gredočo iz Soteske v Podturen, in je tako	neizrečeno	bogata z razvalinami, jamami, strahovi in divjimi	A
našel postelje prazne, videl pa je skoz okno vso	neizrečeno	krasno podobo Jutrove dežele, katero so zapustili	A
svetu toliko, kolikor oženjenih Janezov, torej	neizrečeno	mnogo.Ali skoro vsak, ki to ime sliši, pomisli	A
po ti dogodbi sva naredila poroko in svatbo.	Neizrečeno	čudno in skoraj nemogoče se mi zdi, da bi se	A
Hišna odgovori: »To se zdi tudi meni	neizrečeno	čudno.Če jo pobaram, pokima z ramama in pravi	A
skoraj vsak dan, ni zapazil nikoli te neenakosti.	Neizrečeno	ljubek, mil in dražesten je bil Julkin obraz	A
pa ji ni dopuščal, da bi sprejela kak denar.	Neizrečeno	se začudim, ko mi pove naenkrat, da mora pustiti	A
molitev tudi iz bukev. Tej pobožnosti se je	neizrečeno	veselila stara Lojza in kar solze jo oblijejo	A
pankrti« z domačo deco enako, to se pravi, večidel	neizrečeno	borno, beraško, da bog pomagaj!Dostikrat niso	A
veselilo, ko se je prepričal, da ga ima tako	neizrečeno	rada.Kadarkoli je prignal, ga je čakala pred	A
usmiljenega Marka! Ta razloček je bil ogromen in je	neizrečeno	dobro del živini.Prva dva meseca je trpel črednik	A
dobrih ljudi bo moral zapustiti. Vaščanom je bilo	neizrečeno	žal, da bodo izgubili vrlega črednika in morali	A
Možiček me pelje v svojo hišo.	Neizrečeno	prijazno me pozdravi Nežika in obžaluje mojo	A
k nji ‒ Črnetov Jože. Reči mi je, da sem se	neizrečeno	veselil te novice.Poznal sem dobro njene in	A
Matiček, oženi se in gospodari!’ Jaz sem se	neizrečeno	razveselil, kakor pač fantalin, ki ni še nič	A
kako me je novi stan spremenil. Bal sem se	neizrečeno,	da ne bi zagazil in zapravil vrtuljo.Kupil sem	A
dopovedala. Druge krati se je vselej obnašal	neizrečeno	resno; preden je zinil kako besedo, jo je vselej	A
dijaki, zapojo oni in za njimi zopet dijaki.	Neizrečeno	je očarala celo društvo Prešernova »Železna	A
ti bom povedala. Možu je umrla žena, ki jo je	neizrečeno	ljubil. Brez nje ni mogel živeti v svoji hiši	A
minila. To najino petje mi je prišlo na misel,	neizrečeno	me mika, da bi slišala zopet enkrat te nedolžne	A
‒ Jaz bi bil Prešerna	neizrečeno	rad poznal, ali nisem ujel nikoli prilike, da	A
popotniku tudi Benetke, kar je pa prazna bajka.	Neizrečeno	me je mikal tudi dražestni pot v Bakar.To mesto	A
jim velim, naj mi povedo kaj o kačah, ker sem	neizrečeno	radoveden slišati kaj novega o golazni, katere	A
zmerom opolnoči, kolikor ti opoldne. Veš kaj,	neizrečeno	me mika, da bi tega tvojega Blaža stresel malo	A
sitnež zraven prištuliti.« S to besedo je Tonček	neizrečeno	ustregel Jernejčku, ne razžalivši prehudo zabavljivega	A
stvari kakor človek.’ Kači je bila ta molitev	neizrečeno	všeč.Neboreta pokliče k sebi in veli: ‚Ti se	A
svojeglava in hudomušna, ali pri tem vendarle	neizrečeno	krotka in preljubezniva živalca, kakršne se	A
upanja. O kupcu Golobu sem slišala že prej	neizrečeno	veliko dobrega in lepega, ali zdaj, ko ga poznam	A
se je prestrašila. Jela je občevati z njim	neizrečeno	prijazno.On pa je dejal v krčmi znancem: 𠆬oprnica	A
potrebuje za dom. . / . / stran 106 . / To da ji	neizrečeno	težko dé.Človek se mora okrepčati v kaki krčmi	A
društvu svojih milih pokojnikov, in Pavel je čutil	neizrečeno	zadovoljstvo, da je našel dušo, ki je njegovo	A
Samo to posebnost sem čul za Jožeta, da je bil	neizrečeno	mehkega srca, če je videl ali slišal kaj žalostnega	A
spomin njene prijaznosti in zvestobe. Kako	neizrečeno	rada ga je imela, dokazuje očitno velika vrednost	A
enajstleten, čudovito prebrisan deček, ki sem ga	neizrečeno	obžaloval, da ga revni roditelji niso mogli	A
počivati in iti v cerkev.’ V cerkvi je duhoven	neizrečeno	lepo pridigal, kako se je božji sin učlovečil	A
dekleta niso vedela zanj. Noe se je nazobal in se	neizrečeno	veselil, da je zasledil tako žlahten sad.Naredil	A
pri tem je bilo njeno telo polno, zaokroženo,	neizrečeno	zapeljivo in vroče, kakor bi puhtela iz njega	A
pri tem je bilo njeno telo polno, zaokroženo,	neizrečeno	zapeljivo in vroče, kakor bi puhtela iz njega	A
/ stran 101 . / Odpoljubim z njenih ustnic	neizrečeno	besedo in spet jeva in se poljubljava. Zmanjkalo	A
megla se mu je zdela zdravju jako nevarna, in z	neizrečeno	žalostjo je videl v ogledalu, da je jel njegov	A
sem v zadregi, kako bi povedala, da sem vam	neizrečeno	hvaležna.Prosim vas, blagovolite pozabiti, kar	A
»Kdo ne bi imel rad takega angelčka?	Neizrečeno	sem srečen z njo!O ‒ in njena pisma!	A
Strašen človek! Gospod Bestiuzza je	neizrečeno	prijazen in sladak.Prav tako je potuhnjen in	A
Bile so vile.	Neizrečeno	so bile lepe, pa tudi zelo podobne so si bile	A
bi pastirček ne bil pogledal nazaj, bi imel	neizrečeno	veliko blaga; pa saj mu je bilo tudi to dovolj	A
Zlata ptica Kralj je imel na svojem vrtu	neizrečeno	lepo jablano, ki je rodila zlata jabolka, a	A
in hropeče in vsako pijačo sem morala piti z	neizrečeno	pazljivostjo in počasnostjo, ker mi je drugače	A
nadzorovati. Posebno v začetku mi je bilo	neizrečeno	dolgčas. Pouk, ukazi, molitve, vse je bilo nemško	A
vpraševala, kaj bi hotel. Njemu je bilo vse to	neizrečeno	mučno.Materin objokani obraz, njene solze, njeni	A
Domov pride, pa leže in izdahne. Tako	neizrečeno	je slab, oh!In ta železnica!	A
Pustil jo je samo in legel v jedilnici na divan.	Neizrečeno	mu je bila hvaležna za to.Ah, res je bila velika	A
Tilda je mislila, da ji hodi po možganih.	Neizrečeno	občutljiva je postala.Kadar sta prišla k njej	A
novi dom. Imela je veselje za gospodarstvo in	neizrečeno	hvaležna je bila stricu Robertu, da ji je pomagal	A
včasih v sanjah k nama in povedali nama bodo kaj	neizrečeno	lepega in pobožali naju bodo; lepe bele roke	A
je pest v brezmočnem srdu in sramovala se je,	neizrečeno	se je sramovala, da je bil to njen mož! Mož	A
je bila mila in dobra, ali zdaj je bilo nekaj	neizrečeno	ganljivega v njenem bitju. »Najrajši bi se zjokala	A
Vzela sem knjigo v roko, pa jo zopet zaprla.	Neizrečeno	sem bila žalostna in potrta.Tako sem ležala	A
bila Vladošo najrajši nabila, pogledala sem jo	neizrečeno	hudo, ali spak ni ničesar razumel in je spridil	A
tako hudo,« meni njegova štiriletna sestra z	neizrečeno	modrim obrazom. »Mi smo kar hitro pobrali knjige	A
gorečnosti, mi zatrepeta srce v globoki sreči in	neizrečeno	topli ljubezni.Otroka draga!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 38 138 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani