nova beseda iz Slovenije
srca so mladostne vesele in žalostne sanje... Če | morda | nekoč vedoželjni se jamar napoti in z lučjo | A |
Ni vredno, da živiš! Ali te otrok utrga | morda | ga še vzradostiš!« »Ne zavidaj mi, bogati klas | A |
pravkar nabrane. Te hiše so mi od nekod poznane, | morda | iz kakšnih podeželskih sanj. Nad gôrco vstaja | A |
V. Do faksa peš kakih petnajst minut, | morda | še manj, imam, če pohitim. Ko grem čez most | A |
vzela. (Hiša se mi te dni ne zdi vesela; sluti | morda, | da se ji slabo piše. Na Mariborski je še ena | A |
Bernhardt s staro pipo v ustih miga; bo kdo še njo | morda | ovekovečil, sopotnico njegovih tenkih ust, ki | A |
O tem, kako pridnega sina imata? | Morda | o drobni jantarjasti Nefreteti, ki sta jo imela | A |
prisotnost vzvišenega, ki se v podobni obliki | morda | kaže le še v mistični religioznosti. Različni | A |
nikakor ne pomeni, da je jezik preveč navaden ali | morda | celo enostaven.Ravno obratno, pisec je namreč | A |
Na tem mestu, bi mogli ta zapis zaključiti z | morda | še kakšnim upravičenim okrasnim pridevkom na | A |
dobra in še kako vredna premišljenega branja. | Morda | bomo dočakali tudi čas, ko bomo lahko dejali | A |
mraku in da se zjutraj vesi na travo kot rosa. | Morda | je to res. Nihče ne more drugemu tega razkriti | A |
pozabljenje mi rosite, dokler sem. Pride čas - | morda | pomlad bo čas, ko rekli bomo »Srečno!« tiho | A |
želela. Natrgala sem ti bele rože saj ne vem, | morda | so oblaki. Jokajoče pojo petelini Ostala | A |
ter odnesli srečo in breme življenja dalje. | Morda | je zato ta noč brez jutra lažja. Nekje jokajoče | A |
dobri znanci, pod nami v snegu vas čemi. | Morda | še tiha noč prisede, ko se od dneva poslovi | A |
tožečega vetra polne noči, ki jih ni prespala, in | morda | imena ljudi, ki jih je kdaj ljubila. Neko jesen | A |
stran 84 . \/ Pesniški svet Neže Maurerjeve | morda | ni na zunaj osupljiv in bleščeč, zato pa lahko | A |
tudi mene, ko sveto noč proslavlja svet, tam | morda | tèma se razžene, ki v njo nebá je sklep odet | A |
hudi mi; sovražni roj bo pač končan, ž njim | morda | ‒ tudi mi! DEKLETOVA MOLITEV Pred tabo klečim | A |
povelje zvezdnega vladarja, meni v porog. Se | morda | iz kačjeglavega pastirja izvali modrost neba | A |
Išče, kliče veter z neba, za ogenj, za dan. Bo | morda | preplul morja, vilenjak, da bi se srečal z njim | A |
stran 23 . / na pomlad ‒ na jaso, pašnik; sem | morda | res tam doma? Zaziblje me globina, kot belina | A |
vodnjake in čarodejeve skrite korake. Sem | morda | vila, zelena in modra, pletena z vrbjem v neba | A |
Ali pa ... | Morda? | Ne! | A |
vzdihujem in tebe pričakujem ‒ haha! Zakaj molčiš, | morda | še spiš? Pa mam′ca odprejo duri, jo Jurij koj | A |
spomin. Na srce ga deni, čuvaj ga skrbno, | morda | kdaj ob njem ti rosno bo oko. Rožmarin ovene | A |
svetlobo . / . / stran 58 . / Namažem se z voskom | Morda | me prižgeš ko ne bo druge luči V tvojih laseh | A |
/ stran 78 . / Tod so se družile srne si | morda | po svoje drznile skozi grmičevje (toliko odtisov | A |
To je moč kot lepo, natančno, predirljivo, | morda | še najbliže tisti misli pesnika modreca Tagoreja | A |
ni! Jutro naj vendarle hodi počasi, da naju | morda | še iz more zbudi. NE POZDRAV, BILO JE SLOVO | A |
izpovedi so iskrene, tu in tam krhke, nekatere | morda | tudi nekoliko gostobesedne, klepetave in neučakane | A |
Gostitelj me bo slekel in sezul. | Morda | skrivnost je mojih tajnih rim? Kako trdno v | A |
lona, kdor pota tudi zame naredi. Bo dohajač | morda | nocoj oplel mi soržično ime in vrtni spev! | A |
enkrat in če ne vidiš in jih izgubiš ‒ ‒ jih | morda | nikdar več ne dobiš. V vsakem trenutku Ljubezen | A |
modrost, ki jo človek pridobi dosti kasneje ( | morda | šele, ko življenjske moči popuščajo), je tu | A |
/ Ime mi je Življenje.« | Morda | nosijo pesmi drugega cikla več vsebine, a ne | A |
smo; na njem nekaj točk izstopa, svetilnikov, | morda | ‒ kristalov, ki rastejo v samoti hipa: nekoč | A |
Strle počno to nevsiljivo, za kakšnega bralca | morda | komaj opazno ‒ in vendar so čustvene podobe | A |
‒ ali svetov ‒ še nek povsem drugačen svet, | morda | še mnogo povsem drugačnih svetov.Tako je človek | A |
dni je trpelo to neznosno stanje, ne vem več, | morda | tri dni, morda več, a bilo je neznansko dolgo | A |
neznosno stanje, ne vem več, morda tri dni, | morda | več, a bilo je neznansko dolgo. Zdelo se mi | A |
čepico zavarovanem, razbila in ji je zdravilo in | morda | tudi kri zalila obraz.Odleglo mi je in mirno | A |
blesti. Če prestane to hudo preskušnjo, potem se | morda | pomenimo čisto drugače.« »Na vašo besedo dobi | A |
Jankuževi kozi vezal zlomljeno bedro!« »No, | morda | krpate tudi kako prebito betico ali lepite kak | A |
ravni kurijo pastirji. . /\ .. stran 47 . \/ | Morda | hočejo peči repo ali zadole (negodne smokve | A |
določnejši vtis, da me je oče zadržal doma, ne | morda | radi sebe, sebi v pomoč in razvedrilo, marveč | A |
pogledat in odredim, kar se mi bo zdelo primerno. | Morda | bo treba zdravljenja v bolnici.« »Ne, ne,« je | A |
odpeljal na svojo posest v Furlanijo in se vrne | morda | šele jutri zvečer.Usmilite se nas vendar!« | A |
kajne?« Bil sem v zadregi, možaka sem bil | morda | kdaj prej videl, njegov gladko obriti obraz | A |
stegnil je proti meni debelo in gladko desnico, ki | morda | še ni imela žuljev na sebi. »Ne bo kupčije! | A |
spominjam iz velike svetovne vojne. Da se ne bi | morda | čutil prikrajšanega ali zapostavljenega ženski | A |
čutil prikrajšanega ali zapostavljenega ženski, | morda | številnejši del našega bralskega kroga, poudarjam | A |
Mož je godrnjal nekaj o trdosrčnih zdravnikih; | morda | ga je že prej kateri mestni zdravnik tako odslovil | A |
postelji; osineli ustnici sta ji trepetali, | morda | od strahu, morda od mraza, zakaj krvavečega | A |
osineli ustnici sta ji trepetali, morda od strahu, | morda | od mraza, zakaj krvavečega človeka hitro zebe | A |
je prinesel v sumljivo snažni skledi, ki je | morda | služila družini za pripravljanje solate, malo | A |
mlademu človeku, ki je v dvomih ali stiskah. | Morda | sta oče in mati zastarela po nazorih ali se | A |
umovanjem. Tudi vas, dragi gospod, ki ste | morda | za katero leto pred menoj, opozarjam na to prastaro | A |
lepo ženo, ženi pa bogatega moža. Nekaj let, | morda | šest ali sedem kasneje, so me poklicali k D | A |
najboljša zdravilišča, preizkusila je vsa kopališča. | Morda | se ji je kdaj stanje izboljšalo, a ko je prišla | A |
Mož je bil v zadregi. » | Morda | se bojite radi plačila. Delo in pot vam plačam | A |
tako ravnanje pri zdravih ljudeh kočljivo in | morda | res oporečno, ne more pa biti slabo in kaznivo | A |
vsak požirek tiste vode vreden krajcarja) - | morda | kdo ozdravi, a živeti se ne da.Tako so komaj | A |
pripeti vsakemu, ki ni vajen gor izza mladega!« | Morda | je tudi on kdaj kaj podobnega doživel. »Gospod | A |
drugega zdravnika v posvete in na pomoč. Gospa, | morda | po svoji rahli čudi jasnovidka, ni bila toliko | A |
prijateljevo nepovoljno zdravstveno stanje posledica | morda | ne toliko njegove prvotne bolezni, kolikor njegovih | A |
To pa ga jezi. Ali si še ni zaslužil | morda | nekoliko počitka?Ali ima zato odrasle sinove | A |
vojaki pridejo na vaje, srebrn dež za krčmo; | morda | - no, zakaj ne, tudi karte so nam že prinesle | A |
zakaj ne, tudi karte so nam že prinesle srečo - | morda | se obrne in na mah je tu drobiža kot pečká... | A |
»Hm... to pa je težavno... Pet tisoč... | morda | celo deset...« »Goldinarjev?« | A |
je mrzlo v srcu. Mrko zre na vekajočo hčer: | morda | je ravno njen obup kriv njegovega brezčutja | A |
to spoznanje ji prežene žalovanje, ki je bilo | morda | nehote pretirano; namesto žalosti pa jo prešine | A |
bila začetek. Prilika bi bila za trenutek, | morda | le za drobec.A čim več trenutkov ujameš, tem | A |
In zdaj? Ni | morda | videti, kakor da se hoče prav po sili spreti | A |
Obrne se za Katro: » | Morda | vam bo še žal, oče!« | A |
Danes sem vesel. Prmejkuš, danes bi | morda | kdo dosegel kaj od mene.« »Oha, glejte | A |
A, Tona? | Morda | tudi Poldeta, Miklavža, Evgena? -Šment, Tona | A |
veseli, da si zamudil napovedani čas odhoda. | Morda | si domišljuje, da opustiš namero... Drozeg | A |
»Poženem kar na kolodvor? | Morda | še prav prideva.« »K ‘Avstrijskemu žezlu | A |
kar najbolj trezna skromnost. Pa se ne vozi | morda | v Trst za pustolovstvi?Da ne bi kaj na igro | A |
»Se pa vidimo po kosilu. | Morda | jih parkrat vržemo, kaj pravita?« »V | A |
požrita vsega, lakotnika!« »Le pridite, Porenta, | morda | nama kaj ostane!« se smeje Čelhar. Oni | A |
hihiče sam pri sebi od veselega zadovoljstva. | Morda | se tudi malo zanaša na družbo in na karte in | A |
Skoraj da je bil sam namignil Stoparju: le pridi, | morda | si še danes podvojiš obresti!Ali mu je res obljubil | A |
da je nekako izgubil odločnost in zaupanje. | Morda | iz vsega skupaj nič ne bo... Peter igra | A |
da mu je vseeno, kakšen bo odgovor. Pa nimaš | morda, | Peter, že končne odločitve v sebi? -Kaj se potem | A |
Peter! - Nisi | morda | sam pomagal? -V svojo škodo... | A |
kar najceneje, kajpa da. V tem boju bi bili | morda | ostali bratje celo na njeni strani, a kaj, ko | A |
umerjeno. Pričenjajo s čisto krotkimi vprašanji: | morda | pa od tam? morda je pa od tistega kota dobila | A |
s čisto krotkimi vprašanji: morda pa od tam? | morda | je pa od tistega kota dobila dežela svoje ime | A |
ribovitega osrednjega dela današnje Slovenije. Ime je | morda | latinski prevod prastarega izraza za hribovce | A |
»Pod vodo, čuk,« je rekel Bruno. » | Morda | pa je kdo izdal,« je ko sam sebi rekel Aldo | A |
jih vročina drži priklenjene k nji. »A nekje | morda | ni vojske,« je nato kakor sam sebi rekel Sergij | A |
Kdo ve. In prav zato | morda | hoče ponosno umreti, kakor sta se veličastno | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |