Vse stene so bele in vsaka ima svoje okno; za vsakim oknom je drug svet in jaz odpiram ta okna, da misli poiščejo svoje svetove.
Bela elegija škoda papirja za odštekane pesmi tistih, ki so norci in tistih, ki na trenutke znorijo, ki se vrtijo vedno v istem krogu norosti; samo slike niso iste ne živijo in ne umrejo in živijo in ne umrejo; ker norci vodijo čredo Nekaj točk Kot morje smo; na njem nekaj točk izstopa, svetilnikov, morda ‒ kristalov, ki rastejo v samoti hipa: nekoč in zdaj. V samoti.