Čez čas se je sestra vrnila in mi v težko umevni nemščini razlagala, kako naj jemljem temno rdeče zdravilo, ki ga je prinesla s seboj. Vzel sem stekleničico in jo v divjem srdu treščil ubogi sestri v obraz, da se ji je na čelu, na srečo s čepico zavarovanem, razbila in ji je zdravilo in morda tudi kri zalila obraz. Odleglo mi je in mirno sem zaspal poleg mrliča.