molek (23-122)

drugi strani peči, iz oči so ji kapale solze na	molek,	ki ga je držala v koščenih rokah. Ko se je svitalo	A
licih so splahnele v radosti. Izpustila je	molek	na odejo in iztegnila roko proti učiteljici	A
»Nič zdravnika,« je hitela starica, vzela	molek,	ga obesila na žebelj poleg postelja in se skušala	A
mize k ležišču in zgrabil za roko, ki je držala	molek.	»Kaj sanjaš, fantè?	A
s tole rečjo!« Enooki je Silvestru potegnil	molek	iz roke in ga nesel na mizo. Silvester je planil	A
jokajočega fanta medse. Enooki je pa naglo raztrgal	molek;	jagode so se usule po tleh.Silvester je zajokal	A
prešinilo Aleša. Ovil si je okoli prstov svoj dolgi	molek	in je pokleknil tik ob oltarju pod prvo postajo	A
je in vstajal, molil je, vrtil v rokah dolgi	molek	ter hodil od postaje do postaje; godilo se mu	A
rad ozrl, toda ni si upal; roke, ki so vrtile	molek,	so se tresle, momljal je molitev in ni vedel	A
slišal!“ Naglas je začel moliti očenaš, težki	molek	mu je rožljal med prsti. ”Aleš!“	A
je sedel na klopi starec, globoko sključen,	molek	v sklenjenih rokah.Obraz je bil siv in koščen	A
kotu je bilo razpelo, pod razpelom je visel	molek,	drugače so bile stene prazne.Sredi izbe je stala	A
soseda, zavita v dolgo ruto, v roki molitvenik in	molek.	Bolnica na postelji se je ozirala po izbi	A
je švignilo preko ustnic, kako se je stresel	molek	med belimi prsti, ko so mu sveče prežarko zasvetile	A
bridkosti. In koj se mu je ovil krog rok velik črn	molek,	ki je bil tako težak, da ga je vsega upognil	A
nikogar ni, da bi mi malo pomagal nositi ta	molek,	ta od grehov težki molek naše gospodinje?“ je	A
pomagal nositi ta molek, ta od grehov težki	molek	naše gospodinje?“ je zaprosil. Bela roka	A
pod streho. Postelja je bila tam, razpelo in	molek	nad posteljo, drugega nič.Na klinu je visela	A
jagodami in bakrenimi križi; Brigiti je segal	molek	skoro do nog. Čudno je odmevalo po mostovžu	A
odondod enakomerno težko sopenje, je vzela Tina	molek	s stene in je pričela moliti rožni venec. Molila	A
bojuje njen angel varuh z zlim duhom; tiščala je	molek	k prsim, molila je skoro na glas. In podobe	A
ženska, obraz mrliški, v koščenih prstih silen	molek	s težkim bakrenim križem... Romal je mimo sadnih	A
preko polja, z obema rokama tišče v naročju	molek,	molitvenik in čisti nedeljski robec, in rute	A
klonila do kolen, v rokah pa je tiščala črni	molek.	Kurent je snel svetilko s stropa ter je posvetil	A
starka; majala je z glavo, nikamor se ni ozrla,	molek	je rožljal v njenih rokah. Z betežnimi, drobnimi	A
sedela na skrinji poleg postelje; prebirala je	molek	med prsti, toda njene oči so bile zatisnjene	A
večernic, vse po vrsti, kakor gosi, in vsaka ima	molek	v roki in gleda v tla.“ Kačurju je bilo neprijet	A
čisto belih rokah je držala mati razpelo in	molek.	In tedaj, ko je risal in je žela železna roka	A
izmed njih - bojazljivci vsi skupaj, tiholazci.	Molek	bi jim dal v roke in bi jih poslal k šmarnicam	A
svetu so šli, zavrženi, izgubljeni!“ Velik črn	molek	je visel ob peči, vzela ga je v roko in ustnice	A
bakreno razpelo; okoli prstov se je vil velik črn	molek	... Zmračilo se je, Lojze je stopil na prag	A
sveta podoba in pod podobo je visel velik črn	molek.	Žena se je smehljala; sedela je na skrinji in	A
bilo v izbi ne svete podobe, ne razpela, samo	molek	je visel nad ognjiščem, ali tisti molek je bil	A
samo molek je visel nad ognjiščem, ali tisti	molek	je bil oskrunjen, zato ker so se ga dotikale	A
Sklenila je roke na prsih in je mislila: ”Še	molek	mi ovijejo okoli prstov in potem zabijejo pokrov	A
dalje. Daleč je že bil, ko vstanem in vzamem	molek	in stopim k oknu.Kaj sem videla tedaj, o ljudje	A
slika je bila na steni, pod njo je visel velik	molek.	Ob postelji je sedela usmiljenka, črno oblečen	A
ob palici, život upognjen do pasu, v roki črn	molek,	ki je visel do tal.Siv in razgreben je bil njen	A
mrtvaško voščenih prstov se je vil ogromen lesen	molek,	ki je med molitvijo zamolklo porožljaval.	A
pozlačeno razpelo, po rokah pa se mu je vil	molek	z debelimi, črnimi jagodami. Mana Krištofka	A
gleda nekaj časa na skrinjo, zavzdihne in vzame	molek	v roko.Zmolila je vse tri dele rožnega venca	A
sedela dan za dnem tiho na svojem stolu, vrtíla	molek	med prsti ali pa s prekrižanima rokama premišljevala	A
črno razpelo, pod razpelom pa je visel velik	molek.	In Peter ni vedel, kako se mu je zgodilo: izpreletelo	A
pozabljeno.« Luca pa je od nekod iz obleke potegnila	molek	ter premikala med prsti debele njegove jagode	A
Ježeš, ti meni pomagaj!« In Mina je zadegala	molek	na stopnico, a z roko je pričela iskati po globokem	A
odpravila na svojo stopnico, vzela zopet v roke	molek	ter molila: »... kateri je za nas krvavi pot potil	A
po poti. Iz previdnosti pa je izvlekel velik	molek	iz žepa in tu in tam je pričel glasno moliti	A
glej in pripravi se!« Starec za vrati prebira	molek;	debele jagode enakomerno padajo med tikatakanjem	A
Tam v kotu zgornjega predala je ležal star	molek	in poleg njega majhna usnjata mošnjica.Tu je	A
dala v spomin, ko ji je birmo zavezala. Oboje,	molek	in denar, dela je deklica v žep in tiho zaprla	A
preden je Reza prinesla mrtvaško svečico in	molek	za roženkranec, začela je tujka ‒ umirati.	A
svetega večera. Gospodar, dober katoličan, dá mi	molek,	da bi roženkranc molil, in razveselilo me je	A
više v zapeček. Tam je na žebljičku visel velik	molek.	Oče Štivrnik ga sname, poišče in potiplje, kjer	A
Luin: www.omnibus.se/beseda) KAKO JE STARI	MOLEK	TATU ISKAL Kratkočasna povest I Ni ga	A
V tej dolini v selu Straža je imel stari	Molek	lepo posestvo, kjer je gospodaril pametno in	A
Menda je bilo res tako. Ako si je	Molek	kaj v glavo vtepel, izvršiti je moral, da je	A
velikoponedeljskem semnju je bilo, ko je tudi stari	Molek	prodal par lepih volov laškemu kupcu in dobil	A
večinoma drugim na posojilo obljubljen, ker	Molek	je rad pomagal in ni nobenega odiral; a vesel	A
sicer redkokrat storil. »Dobro si opravil,	Molek!	Srečo imaš!« dejali so sosedje pri krčmarjevi	A
takih volov tudi ni bilo na semnju,« zavrnil je	Molek	ponosno, »in jih ni na Moravškem ‒ pa jih ni	A
koncu mize sedel je mešetar Miška, katerega	Molek	nikdar ni hotel pri kupčiji ali prodaji in kateri	A
bilo razžaljenje, da ne kmalu takega, kajti	Molek	je bil na svojo živino ponosen kakor na svoj	A
kakor za maslo!« »Ven pojdi, prosim!« vpil je	Molek.	»I nu, če nočete, pa pustite!Pa Bog daj srečo	A
A sedaj se je vreme izpreobrnilo.	Molek	sicer ni prav vedel, ga li vino greje ali pa	A
Sosedinja ji je bila že povedala, kako dobro je	Molek	prodal vola.Anka je prinesla večerje in vtem	A
peči. »Glej, stara, to so naši voli!« zinil je	Molek	bahato in razgrnil štiri stotake po mizi. »Spravi	A
voli, da jih ni ‒ pa jih ni!« Vtem je bil	Molek	slekel kožuh, nesel ga v kamro v skrinjo, potem	A
posojilu; saj so jima bili pogoji do celega znani.	Molek	je šel v kamro, potegnil vrata na pol za seboj	A
notranjem žepu listnice ni bilo; in v tega jo je	Molek	vedno vtikal.Nekako urno seže sedaj v levega	A
kaj pa je, za božjo voljo? Ali ti je slabo	Molek?	« »Hu-hu-hu!« ječal in tulil je stari. Sosed	A
hu, okraden sem ‒ okraden ‒ hui-hu!« tulil je	Molek.	Te besede so pretresle tudi Goropečniku kosti	A
ne posodi ga pa vendar nihče tako rad kakor	Molek.	»Okraden?« zajecal je soglasno z gospodarjem	A
‒ kdo bi bil ukradel?« dejal je vtem, ko je	Molek	vzdihujé spravljal ali bolje metal svoje reči	A
je imel še nekaj. . / . / stran 10 . / »I,	Molek,	« dejal je počasi, »posodil mi boš pa vendar	A
menil je sosed. »Da bi te strela!« zarohnel je	Molek	srdito.»Ni vinarja ne dam!	A
jih ni lepših v Moravški dolini,« javkal je	Molek	sredi sobe stoječ, a potem vzkliknil: »Ha-ha	A
otrobi. »Ga že imam, ga že imam!« kričal je	Molek	in vil pesti po zraku, da je dvakrat trdo zadel	A
bom dal, zapreti, kakor gre takemu roparju.«	Molek	je bil od jeze kar brezumen. Luka je pogledoval	A
li povedal, kje je denar?« zarohnel je znova	Molek	ter prijel sina za vrat, koščen in trden je	A
kadar jo oteplješ. »Kje je denar?« zatulil je	Molek	še en pot in postavil sina na tla. »Jaz ga nimam	A
Luka je hitel zopet po vodo.	Molek	pa ni čakal novega krsta, nego moker ko miš	A
obleko po skrinji ‒ a denarja ni bilo in stari	Molek	ni odjenjal, da mu ga je sin ukradel.Uvidevši	A
ko bi jaz vedel, bi ne hodil sem!« zavrnil je	Molek.	S tem bi se bil kmalu slabo obnesel.	A
od kod jo bomo mi dobili?« Na to je zinil	Molek	‒ seveda malo težavno: »Jaz mislim, da je ‒	A
Domačini so ponovili, kar je bil povedal že	Molek	sam, Luka je bil hud in je zagovarjal sebe in	A
dne ‒ bilo je takoj po binkoštih ‒ pa je stari	Molek	sam snel kljukasto palico z žeblja v kamri,	A
bil dejal skrivnostno: . / . / stran 16 . / »	Molek	‒ tatu še nimaš!Pa pojdi tja dol na Štajersko	A
moža zmenila. Precej po binkoštih pa se je	Molek	odpravil od doma, kakor smo že povedali.Na koncu	A
tako godi. Skoro poldrugi dan je popotoval	Molek	in našel res skrito gorjansko vas tam daleč	A
Njegova hiša je stala bolj na samoti, in ko se je	Molek	skoro bojazljivo približal, ni videl niti žive	A
kodrast pes je divje lajal priklenjen pred hlevom.	Molek	trka in trka; naposled se odpro vrata in kakih	A
hitreje, da je ropotalo in cvililo na glas,	Molek	pa je nekako boječe zrl na vrata, kdaj se bodo	A
delila prvo sobo, v kateri sta bila in govorila	Molek	in žena, sedel starikav obilen mož in pazno	A
pristopal počasi v sobo, kjer sta bila žena in	Molek.	»Ali si že okopal krompir?« vprašala je ona	A
oči, kakor bi se mu bleščalo; ‒ »ah, vi ste	Molek	iz Straže.« »I ‒ seveda!« zajecal je oni strmeč	A
oblastno. »I, pa ‒ tat, kdo je tat?« kriknil je	Molek	in planil s stola. »Tudi tega poznam in, da	A
Vsega bi bilo konec!«	Molek	je ubogal in tiščal glavo v okno.Čul je, kako	A
‒ boste vendar tudi to znali,« ugovarjal je	Molek	nestrpno. »Kar se je zgodilo, to mi je znano	A
če je le na srebru, jaz ga imam,« zavrnil je	Molek.	Segel je pod telovnik in izvlekel širok pas,	A
odšel iz sobe: »Bom poskusil!« Dolgo je čakal	Molek;	vesel je bil, da že davno ne tako ‒ odkar mu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 23 123 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani