Po daljšem čakanju so se gori nekje odprla vrata in začul sem topot težkih korakov. Na stopnicah se je pojavil star mož z običajno cerkveno svetilko na svečo in svetil navzdol sključenemu duhovniku, odetemu v koretelj. Duhovnik mi je pojasnil položaj kratko in točno: »Jaz sem še ujel zadnji čas, vi komaj!«