Trinajsto poglavje Žalost in bridkost sta se po odhodu huzarjev udomačili na poliškem gradu; Berta ni mogla pozabiti Mokošinyija in čas ni mogel ozdraviti rane, kakor je mati prerokovala. Sčasoma se je sicer umirila na videz, ali na njenem licu se je videlo, da trpi njena duša.