V tem je sonce že davno zašlo, dan se je nagnil in v veliko sobo je legel prijazen somrak, ki tolikanj dobro de ljubečim srcem. Mati je tudi položila delo v naročaj, sklenila je roke in gledala na cesto, da bi morebiti ugledala moževo kočijo. Na ritmajstrove besede ni pazila, imela je s svojimi mislimi opraviti, naposled so se ji nevedoma zaprle trudne oči v lahkem snu.