Tako besedovaje prime teto za roko in obedve ideta proti gradu. Grofica Amelija posluša potrpežljivo venomer tekoči drobni govor mlade deklice in, pogladivši jo po zardelem licu, pravi: »Kako bi vedela? Morda velja Veroniki, morda pa našim današnjim gostom, s katerimi pojdete na Ravne!«