... Zanesi, prizanesi - glej, moje oči so čiste in vesele, komaj da se poznajo še solze na licih; in lica niso več upala, ne več bleda, glej! Le zaradi tebe je še žalostno moje srce, kmalu, še nocoj ta večer, bo zavriskalo in zapelo ... Ti utrujeni, ubogi, koliko si trpel; zaradi mane, ti ubogi!