nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Šivilja, poved v sobesedilu:
Še pred nočjo sta se vrnila stara dva. On je komaj hodil; že od daleč, ko se je mučil po stopnicah, sem slišal njegovo hropenje in stokanje. Malči jima je šla odpirat; ko se je poslovila od mene, je bila tako lepa, kakor nikoli prej in ne pozneje; ustnice so se ji bile napele, topla rdečica - tako nežna in fina, kakor da bi bila samo odsvit rdečega zagrinjala - se je bila razlila po njenih licih, in oči so gledale tako zaupljivo in ljubeznipolno, da me je bilo sram.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani