kam (601-700)

Kako dolgo so hodili sem?	Kam	so ga pripeljali?Kakšna bo cena za rešitev?	A
Naprej, ven od tod. A	kam?	Poslušal je tožen jesenski veter, ki je pregibal	A
si le ne bo premislil. Če ga le ne bo spet	kam	drugam zasukalo in zvrtinčilo. 6	A
potem pa je vse utihnilo. Še pomislil ni,	kam	se je spravilo dekle, le to grobnotišino je	A
Zunaj so res zavijali volkovi.	Kam	me je zaneslo, v to prekleto planino, je mislil	A
nerodnimi rokami, ki so opletale in niso vedele	kam	s seboj, povabil noter. Adam je pogledal	A
ženske, kaj hoče Johan Ot, od kod se je vzel in	kam	gre in kaj pravzaprav počne sredi tega neskončno	A
njenega krhajočega se glasu: Kako si me prestrašil	kam	greš, kako si me prestrašil kam greš, prestrašil	A
me prestrašil kam greš, kako si me prestrašil	kam	greš, prestrašil greš, prestrašil greš. Zunaj	A
Kazelj Locatelli in z Dorotejo ter spremstvom	kam	odpotoval?So prijeli Adama in zdaj hišne stanovalce	A
-	Kam	pa buljiš, je znenada zatulil Imperatur Bohemiae	A
-	Kam	suvate to žensko, je jecljal od razburjenja	A
temni noči. Sploh njegove povezave, ki so kdo ve	kam	in kdo ve kako visoko segale. Zaradi Doroteje	A
Ali še lahko razume, kdo je, kaj hoče in	kam	gre? V tisto žarico sredi neba zre in posluša	A
Samo naveličanost. Iz katere obmorske dežele,	kam	jih ženejo?V Bosno ali na Ogrsko ali na Bavarsko	A
Kaj ga je vleklo in treslo tisto noč? In	kam?	Zakaj se izmika, zakaj hoče k obodu bežati, da	A
pocurljala kri in potem ni vedel, ne kod ne	kam	s korakom.Sedel je na zlizano kamnito klop v	A
na zlizano kamnito klop v temi ob zidu hiše.	Kam	sem prišel? se je vprašal.Kje tavam in lazim	A
premazali in zgladili topove, ko niso več vedeli,	kam	z rokami, kam s koraki, kam z glavo in usti	A
zgladili topove, ko niso več vedeli, kam z rokami,	kam	s koraki, kam z glavo in usti in mislijo, je	A
niso več vedeli, kam z rokami, kam s koraki,	kam	z glavo in usti in mislijo, je eden rekel: mogoče	A
nemškega protestantskega kneza. Od kod je in	kam	je namenjen?Kje so zvarili zaroto in zakaj ga	A
ampak ne bojo me stolkli. Strah je neznano	kam	odplaval z vodnim pršcem.Ni se več bal.	A
sredi tega prostora sam, spet sam, in ni vedel,	kam	s kretnjo, kam s korakom.Sunkovito se je premaknil	A
prostora sam, spet sam, in ni vedel, kam s kretnjo,	kam	s korakom.Sunkovito se je premaknil in stopil	A
smisla, meni mehurji tako ali tako niso izginili.	Kam	rinem?Se stegnem tu ali doma.	A
ostalo. A huje je bilo vprašanje, ki je glodalo:	kam	zdaj?Tu sta že na vseh koncih preizkušala najti	A
-	Kam	rineš, hudiča, je zarenčal tisti, ki je stal	A
zračnega svežca, ki bi pognal to kužljivo strd	kam	drugam, pod nebo ali v zemljo ali kam, ki bi	A
kužljivo strd kam drugam, pod nebo ali v zemljo ali	kam,	ki bi razredčil sluz v žilah, v krvi, povsod	A
je strah, tudi on bi pobegnil. Vendar nima	kam.	Pot je zdaj samo ena, skozi labirint hodnikov	A
klic človeka, ki se je tako odločil. In sploh,	kam	pa pridemo, da bi knezoškof prepričeval tam	A
nepreklicno odločena, da gre naprej, čeprav ne ve,	kam	jo naenkrat vodi življenje, iz tega blata proti	A
kolesi mojih topov! Simon Lovrenc ni vedel,	kam	naj se še umakne, bil je umaknjen s poti in	A
midva tako domača, da bi se tule pomenkovala,	kam	gre cesarska vojska, sva midva krave skupaj	A
kaj vprašal, je zaklical, je tebe kdo vprašal,	kam	si namenjen, če si namenjen kravi v rit ali	A
si namenjen, če si namenjen kravi v rit ali	kam?	Oficirji so se glasno zakrohotali.	A
v strop in razumel: kdor izgubi spanje, nima	kam	pobegniti.Nespečni Simon Lovrenc ni imel kam	A
kam pobegniti. Nespečni Simon Lovrenc ni imel	kam	pobegniti, kajti človekova skrivnost je spanje	A
vidimo njenega toka, ne vemo, od kod prihaja in	kam	gre. -	A
vprašanja, ne da bi počakala na kak odgovor.	Kam	potuje moški, s katerim je pila vino? ime mu	A
ga tepsti, kakšen surov svet je naenkrat to,	kam	smo padli ljudje.Moški zaječi ter splašeno in	A
nekaj pripoveduje, še zmeraj se nista odpravila,	kam	se odpravlja sestra Pelagija? ne ve, kaj naj	A
vleklo svetega Frančiška Ksaverija, dobro vemo,	kam	vas vleče.Kitajska, je pomislil Simon, srce	A
ramena so se ji stresla v nenadnem ihtenju.	Kam	sem prišla, je pomislila.Ljubi Jezus, kaj bo	A
boš, je rekel Mihael, ko se bomo pogovorili.	Kam	boš šla, to bomo pa šele videli.Grajski gospod	A
rekel, ji je pater dvignil krilo? Naj pokaže,	kam	ji je šel z roko. Razumela je, kaj hoče gospod	A
dvignil krilo, kaj ti je delal meniški brat,	kam	ti je segel?Pokaži še prsi, je rekel drugi.	A
hojo. Blizu opoldneva je prisedel na voz,	kam	potuje?V Köln, ej to je še daleč, in vojska	A
vprašanje časa, kdaj bodo pospravili in odšli.	Kam?	Mogoče na Kitajsko ali nazaj v evropske kolegije	A
ali nazaj v evropske kolegije? In Gvaraníji,	kam	naj grejo oni, ali nazaj v gozdove kakor zajci	A
Concepciónu, ali naj grejo kakor polži v pustinjo,	kam?	To vprašanje je obviselo nad molčečim zborom	A
TEKEL-FARES, nič drugega ni mogel pomeniti ta:	kam?	Odhod očeta Strobla iz Santa Ane je bil povsem	A
naj razmišlja zdaj? Da bo odpotoval nazaj,	kam?	v ljubljanski konvikt, kjer so ga mučile tja	A
mogoče skušnjave tega sveta, a jih je premagoval,	kam?	v ljubljanski mraz in nezdravo meglo, ki se	A
Hernandez in ga gledal v oči, ki jih Simon ni imel	kam	umakniti, prelepe pueble, rekel je tako, kot	A
Pijem. Zdaj ga je pogledal,	kam	pa gledate? je rekel, mi ne morete pogledati	A
že bi se vojskovali... pokornost, poslušnost,	kam	sta odšli? izgon iz Družbe je hujši, kakor si	A
noči, ko je skupaj z drugimi oficirji ugibal,	kam	bodo zdaj udarili, vsako jutro je tam ob sotočju	A
svoj špeh. Ena je dvignila krilo in pokazala,	kam	si ga naj vtaknejo.Potem so te slovanske furije	A
raje mislil na to, kaj se dogaja v Landshutu in	kam	se bo spravil, dokler ljudi ne bo minila ta	A
pospravljeno vsakdanje življenje. Vedel je,	kam	so bili namenjeni, a tja je vodilo veliko poti	A
vzdihi. Hotela je vstati, za hip je pomislila,	kam	je izginil Simon, da je ni morda kar tako zapustil	A
Jutri dvajset udarcev pred postrojeno vojsko.	Kam	pa pridemo, da neki civilist iztrga puško iz	A
je tudi že spala, eno noč nazaj in še eno.	Kam	naj gre? se naj skrije? se bo odprla zemlja	A
pogledal sem, če je slučajno pravkar pogledal	kam	drugam, morda v Azijo, da bi ga slišali tudi	A
strašno armado, ni mu bilo treba vprašati,	kam	grejo, mameluki, kruti vojščaki.Vedel je, da	A
molitvijo, z duhovnimi vajami, z ugibanjem,	kam	jih bodo poslali, nazaj v Francijo, nazaj v	A
tolažljivo jokala, mislila je, da se je sin vrnil. A	kam	naj se vrne, saj ga tukaj nikoli ni bilo, to	A
nas s kanoni nikamor ne prideš. Tudi nimaš	kam	streljati.Povsod je kak hrib in kakšna dolina	A
da ga je treba napraviti za viteza... Nimam	kam	pobegniti, je mislila, lahko me vrže s postelje	A
.. Iz svojega greha, iz tega razvrata nimam	kam	pobegniti, kakor Simon ne more nikamor pobegniti	A
počasno, ampak zdravo in vztrajno. Vedel je,	kam	ga bo nesla, ne na Kranjsko,ampak naprej, tja	A
jokala in sem pila tisto vino in nisem imela	kam,	nisem mogla nikamor od tvoje vojske, s katero	A
priklicala iz ječe, in oba sva jasno vedela,	kam	hočeva: k Zlati skrinji, samo še tja.In od tam	A
Klara vpraševala, kaj je s teboj, Katarina,	kam	gledaš, kaj vidiš?Jaz pa sem videla Simona,	A
plaz navzdol in tisti zemeljski izbruh navzgor,	kam	je segal?Ali tja kakor na stenski sliki, tja	A
koštruna do kraja skopiti. In ko ni več vedel,	kam	s tem telesom, kaj hoče z njim napraviti, ko	A
nastane potem, ko se človek nima več obrniti	kam	drugam, razen k nebesom, slutil je tudi, da	A
Katarine, nihče ne ve, kaj se je z njo zgodilo,	kam	je izginila izgubljena Poljančeva hči, požre	A
običajno zborovanja in podobne reči. Zmeraj so	kam	spravljali ljudi skup.S smešno hitrim korakom	A
krčenja mišic in njihovih naročil. Lahko pomakneš	kam	drugam, je zate kaj drugega kot važna središča	A
dišala. MED NAMA REČENO Navsezadnje ne veš,	kam	bi sedel in kam stopal.Ne veš, ali se je zbrati	A
REČENO Navsezadnje ne veš, kam bi sedel in	kam	stopal.Ne veš, ali se je zbrati okrog čutij	A
tako nedeljsko popoldne, ko se človek nima	kam	dati.Skozi moje okno je pogled na dolgočasno	A
pokončno s svojo belo srajco in kravato, ni vedel,	kam	z rokami.Deklica je šla spredaj, v nabrani rožasti	A
Postajalo je mračno in ni mi bilo prav jasno,	kam	sem namenjen.Vesel sem bil le tega, da nisem	A
pešpoti in skoraj tekel čez most. Zdaj sem vedel,	kam	grem, le čudil sem se, katera skrivnostna sila	A
Gretica je šepnila, naj zbeži. Pa ni imel	kam.	Šank je bil pri vratih, in če bi hotel ven, bi	A
ko sem s široko odprtimi očmi rekel, jezus,	kam	sem prišel.Hotel sem se obrniti in zdivjati	A
stoji tam ob hiši, trup pa je izginil neznano	kam.	Tisto glavo zagledaš in v lobanji ti odjekne	A
Kaj z denarjem?	Kam	z denarjem? Obraz.	A
pri vratih, počaka, izgine v notranjost. In	kam	hodijo ti ljudje? V klet.	A
ki je premagal vsa morja in potem ni vedel,	kam	in kako, ko je po neki reki zašel med samo kopno	A
osebnega odnosa, hotel je biti vljuden. Vedel je,	kam	pripeljejo preveč osebni odnosi, tja, da ti	A
Vprašal je prodajalko, ali je gospo inženir videla	kam	odhajati.Ne, že več tednov je ni videla.	A
sladke vode, smrad, vlaga, mrčes in nenaden obup:	kam	smo prišli?Neki grof, pisal se je Carmy, je	A
rofesorski jedilnici se je smelo spregovoriti o njem.	Kam	je zlezel in kako so se ga skušali znebiti in	A
Ali ne bi mogla vsaj odpreti vrat? pomisli.	Kam?	pomisli, na ulico?Njen pogled je obupan in hladen	A
Zahteva, naj ustavijo.	Kam	boš zdaj šel? reče Gumbo. Tonio Gomez se smehlja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani