nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Kronika nekega odhoda, bivanja v misijonih in vrnitve ne pove nič, če vanjo niso vključeni siloviti notranji boji med pokorščino in poslušnostjo, med perinde ac cadaver in med popolnim prepričanjem njegovega razuma, da bi bilo treba tam ostati, v obljubljeni deželi, ki ga bo za zmeraj zaznamovala, ostala v njem, rdeči trg v Santa Ani v njegovih očeh, jutranji boben in petje indijanskih otrok v njegovih ušesih za vse življenje, do zadnjega dne. Simon Lovrenc je bil že v So Paulu, na poti na ladjo, na silo odpeljan, kakor da bi bil kak galjot, ne pa ud svete Družbe Jezusove, ne pa sin Ignacija Lojolskega, tam je videl odhajati veliko vojsko, topove, konjenico, ali tudi sveti Ignacij, bil je vojak, ne more nič storiti zoper to vojsko?; videl je odhajati bandeiro, strašno armado, ni mu bilo treba vprašati, kam grejo, mameluki, kruti vojščaki. Vedel je, da se nostri in Gvaraníji te armade ne bodo ubranili, nostri, ker se pod grožnjo smrtnega greha ne
smejo boriti, tisti, ki se bodo, bodo končali s preluknjanimilobanjami ali prerezanimi vratovi, Gvaraníji, ker so prešibki, velikokrat so se ubranili, zdaj se ne bodo, nadnje grejo topovi, konjenica, hrum kopit, preden bo top patra Klugerja enkrat samkrat ustrelil, bo Santa Ana pomendrana.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani