nova beseda iz Slovenije
strogo in zaskrbljeno obrnila k njemu. - Ah, | kam | naj pa le grem? - je rekel prijazno in skoraj | A |
nasmehnil in samemu sebi zmajal z glavo. » | Kam | pa greste kosit?« »V Tihi dol.« | A |
Saj je vendar rekel, da pojde kosit otavo... | Kam? | Kako je že rekel?« | A |
gleda v nebo, ki po njem plava bel oblak. - | Kam | plava?...Aha! | A |
egovoriva pet besed, jutri ne več, ker jaz grem! - | Kam? | - je s Temnikarjevim glasom vprašal Krn. | A |
- je s Temnikarjevim glasom vprašal Krn. - | Kam? | - je ponovil Temnikar.- O, ne daleč! | A |
bo!« se je nehote oglasilo iz Temnikarice. » | Kam | je le neki šel?« je vprašal Tone. »V | A |
se je zdrznila in uprla vanjo svoj pogled. » | Kam | pa naj bi šel?« se je obrnil Tone. | A |
»K partizanom?« je zategnil Tone. » | Kam | pa drugam?« je trdo pribila Temnikarica. »In | A |
ni manjši!...« »Torej ostane samo vprašanje, | kam | boš dal ta prizor?« »Saj. | A |
»Pa kaj hočemo, je že tako!...« » | Kam | pa je šla?« je vprašal Peter Majcen. | A |
99 .. . \/ . / » | Kam | pa se vam mudi!« je skoraj prestrašeno rekel | A |
je držala košaro, v desnici putrih. »Jankec, | kam | pa si zlezel?« je zaklicala že od daleč. | A |
bom šel,« je rekel Peter Majcen in vstal. » | Kam | pa se vam mudi!« je vzkliknil starec in ga prijel | A |
»Hm!« je zastokal ded in zmajal z glavo. » | Kam | pa boš šel, otrok moj?Zdaj so vojne takšne, | A |
Spet se je zdrznil. - | Kam | sem prišel, da moram misliti take misli!...In | A |
Spomnil se je Javorke. » | Kam | je šla?...Gotovo je šla s teto, da bi ji pomagala | A |
pošastno švignila med črnimi debli dreves. » | Kam | gre?« ga je neprijetno dirnilo.»In zakaj ima | A |
Peter Majcen je bil že v vežnih vratih. »In | kam | greste?« je zavpila in ga zgrabila za roko. | A |
Peljali so ga na vlak. „ | Kam? | " je strahoma vprašal.Nič mu niso odgovorili | A |
je ujel še par lepih sivcev. Sicer ni vedel, | kam | z njimi, toda če jih prehrani čez zimo, jih | A |
»Počakaj,« poreče in pojde iz hiše. » | Kam | pa letiš,« bo Nanca kričala za njim.»Saj lahko | A |
Nanca je odprla okno in vprašala: » | Kam | pa leti?« Jakob je pokazal s palico | A |
orehov, pa sta jo hotela ubrati nazaj. »Oho, | kam | pa!« je dejal Žef.»Sem, berače v róko, pa kamenje | A |
zaprla vrata za njim, je Nanca vprašala Venčka, | kam | je hodil oče spat. »Na kozolcu je ležal | A |
»Spat? | Kam | naj grem spat?K njemu ne grem.« | A |
. / šila in kopita in jo mahnila od hiše! | Kam | pa pridemo!In ko se bo pomiril, se bo vračala | A |
sklonil k njej, odkrhal grudo in jo pokusil. | Kam | naj se zdaj obrne?Tam je bil hlev, za silo z | A |
»Zdaj pa grem!« » | Kam | pa?« so ga začudeno vprašali. »V Francijo | A |
Žena je planila kvišku in sklenila roke. » | Kam | greš? ...« je vztrepetala vsa obupana.Sam bog | A |
»In kaj bo zdaj z mano? ... | Kam | naj se dam? ...Kako naj živim?« je izgubljeno | A |
Modrijanovo vežo ter se kar zakadil po stopnicah. » | Kam? | Kam? | A |
»Kam? | Kam? | Kam?« ga je ustavil Modrijan, ki je pravkar vstal | A |
Kam? | Kam? | « ga je ustavil Modrijan, ki je pravkar vstal | A |
prekladati trde noge. Prav nič se ni spraševal, | kam | ga neso, kajti žalost je že stopila k njemu | A |
noči pobrala svoje cape in izginila neznano | kam. | Šele po dolgih letih so se raznesle govorice | A |
spravljajo mesto in državo v slabo luč. - Toda | kam | z njimi? - V mestnem proračunu ni predviden | A |
poglavitni meri delavci in kmetje, to je res. Toda | kam | naj sedaj spravijo te ljudi?To bi se reklo: | A |
„Au - ruk, au - ruk!" „ | Kam | divjaš?" „Kaj pa te briga!" | A |
in tako dalje. Kakor hitro se ti ljudje | kam | naselijo, takoj napišejo na vrata svoja imena | A |
grem," si je rekla in mislila je res oditi. | Kam? | Po tem se ni spraševala. | A |
usodil izraziti kako svoje mnenje, na primer: „ | Kam | pride dandanes mladina s takšnim življenjem | A |
gnilem trebuhu z boka na bok ter vozi neznano | kam | vse te Pettarose, Francoviche, Chrizniche, Ferletise | A |
kanalih tako ubito potihnili in pozaspali. | Kam? | Do tu. | A |
Francovicheva Crista se sučeta po promenadi in ne vesta, | kam | bi jo mahnila.Tamle se smeje Caffè Dante. | A |
se peni morje, razlito se vleče tja, ne vem | kam | do neskončnosti. Upiram oči v pristanišče, na | A |
- - - - - - - - - - - - - - - - | Kam | še gremo tam ob morju V Barbano vsi | A |
popoldne v gostilni ponavljali tudi možje. » | Kam | naj da svoje zdravje?« »In svojo moč | A |
Res je imeniten!« je pritrdila mama. » | Kam | ga boš pa privezal?« »Kam?« sem ponovil | A |
»Kam ga boš pa privezal?« » | Kam? | « sem ponovil vprašanje.»Ali bi ga na tepko, | A |
skoraj ukazovalno rekel orel in razprl krila. » | Kam | gresta?« je vprašal kamen. »Še naprej | A |
»Saj bom šel naprej.« » | Kam | boš, sirota, šel naprej?« je rekel macesen. | A |
da o hvaležnosti in molitvi sploh ne govorim. | Kam | gremo, saj še berači ne verjamejo več v boga | A |
prikazal. Ljudje so ga pogrešali in ugibali, | kam | neki je izginil.Skoraj vsi so mislili, da je | A |
- Potni list? Za | kam, | za koga? - so se začudili. - Zame, za | A |
so se ji posmehovali. - Ampak le | kam | naj grem? - je zastokala mati. - Ven | A |
poslala za božič pozdrav. Pismonoša ni vedel | kam | s pismi: otrokom jih je dal.Do materinih oči | A |
to so sitnosti«, poreče, »samo če pomislim, | kam | človek pade.Ja, ja, človek se ne sme nikdar | A |
Saj se odpravlja že dve leti. | Kam? | V Francijo. | A |
Zdaj že vsak pozna randevu. | Kam? | « Zunaj bodo zvonili zvonovi čez plan | A |
vstran. Še ozre se ne za njim in nič mu ni mar, | kam | je padel.Človek bi dejal, da je to velika nehvaležno | A |
pogledal, se mi je v zadregi nasmehnila. »Vidiš, | kam | sva prišla?« je rekla.»Popolnoma sem izgubila | A |
v roko, Venček se je prestopal in ni vedel, | kam | bi se dal.Naposled se je le zravnal in ji pogledal | A |
Venček pa je stal nepremično in čakal. » | Kam | si se spet zagledal?« ga je zdramil materin | A |
jo nabil in se že po prstih vrnil iz hiše. » | Kam | pa te zdaj peklenšček nese?« je plašno vprašala | A |
prikimal in se hitro obrnil v temačno vežo. - | Kam | pa greš? -je teta hlastnila za mano. | A |
- In kje so zdaj tvoja čustva? | Kam | si dal srce? Zdrznem se, on tudi. | A |
In Kadetka je prav gotovo šla svojo pot. | Kam | neki je krenila? Nemara pa je -« | A |
sprožil v glavi vzmeti svoje pameti. - No, | kam | pa? -ga je vprašal stric, ko se je približal | A |
vrbju, da bi prebredel reko in šel domov. - | Kam | pa bezljaš? -je zakričal oče. - | A |
glasno obljubili, da bodo pridni in odšli. - | Kam | pa gredo tako zgodaj? -sem pomislil. | A |
ga odklenil, da je šel z malimi tremi. - In | kam | so šli tako zgodaj? - Kam neki! | A |
- In kam so šli tako zgodaj? - | Kam | neki!K stricu ... | A |
Slišal sem, kako je stekla okrog hiše. - | Kam | neki leti? -sem pomislil. | A |
in zelo previdno, kakor bi se bala, da se bo | kam | zadela.Samo njeni prsti so bili še vedno tenki | A |
- Kdo ? ... | Kam | ? ... -je začudeno in zelo zaskrbljeno vprašala | A |
je bevsknil ded. - Jo je že | kam | pobrisala.Saj poznamo te babje muhe! | A |
Saj poznamo te babje muhe! - | Kam | pa naj bi šla? -je skoraj izzivalno vprašal | A |
Grem, - je rekel Izidor in skočil čez prag. - | Kam | pa? -je mama zakričala za njim. | A |
- Ded bo šel, - sem zahlipal. - | Kam? | -je jezno zatulil župnik in začudeno izbuljil | A |
kar na mizo, razširila roke in zasmrkala: - | Kam | naj zdaj damo tega črvička?Kdo ga bo redil? | A |
dlanjo ščitila oči pred jutranjim soncem. » | Kam | pa gredo?«sem vprašal. | A |
je vzkliknila in skočila na noge. » | Kam | se ti mudi!«je rekla teta. | A |
sem rekel. »Lahko bodo šle v tovarne, ali pa | kam | drugam.« »Nikamor ne bodo šle,« | A |
kaj prida cenili. Ves čas sem se bala, da bo | kam | treščil z njo, a reči se nisem upala nič, ker | A |
žgejo tvoje črne oči, na dno moje duše. Najdù, | kam | hitiš z mladostnimi koraki?Najdù, ostani, Najdù | A |
otroci so stradali, in zdaj na stare dni nimam | kam | položiti svoje sive glave.To se pravi, ne bi | A |
svoje sive glave. To se pravi, ne bi je imel | kam | položiti, če bi me doma ne čakal mlin, ki mi | A |
Jakončič oddahnil od prvega strahu, ga je vprašal, | kam | ga zdaj žene. »Na vlak,« je odgovoril | A |
To je bil pa lep fant, ko je bil mlad. » | Kam | greste s tisto ptičnico?« ga je vljudno vprašala | A |
na mizo in z mize nazaj na klop. »Da, hm, | kam | grem s ptičnico,«je začel. | A |
kap; kasneje je izginil in nihče ni vprašal, | kam. | Martin je pokljukal, in vrata so se | A |
je zastokal Cestar. » Le | kam | naj jih dam?Zdaj imam že štiri na grbi, ki živijo | A |
»Ja, kaj pa sanjaš? | Kam | me pa vlečeš?«se je začudil Ernest. » | A |
dolgem času spet srečala. Tukaj pa nista imela | kam. | Stopala sta skozi vas brez vsakega cilja. | A |
zadnje hiše, se je Ernest ustavil in vprašal: » | Kam | pa zdaj?« »Da, kam pa zdaj?« | A |
»Kam pa zdaj?« »Da, | kam | pa zdaj?«se je vprašal tudi Martin in pogledal | A |
K meni na Polog že ne moreš. | Kam | naj te tam le dam?« »Kam? | A |
Kam naj te tam le dam?« » | Kam? | Kje pa ti spiš? | A |
nameraval izogibati gostiln. Vedel sem, da se bova | kam | zatekla, ker tukaj vržejo človeka že ob desetih | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |