kam (301-400)

....................................... 130	Kam	bova vandrala .............................	A
................. 131 . / . / stran 6 . /	Kam	pa, fantje, nocoj pojdemo .................	A
....................................... 133	Kam,	škrjanček moj, hitiš ......................	A
Molči, morje!	Kam	si djalo, al si ladje pokopalo, jih razbilo	A
. / . / stran 46 . / Da sem jaz ptičica,	kam	bi zletela? Da sem jaz ptičica, kam bi zletela	A
ptičica, kam bi zletela? Da sem jaz ptičica,	kam	bi zletela? Tja bi zletela na štajersko stran	A
nedeljo me zrla vsa vas. Da sem jaz zvezdica,	kam	bi svetila? Ljubemu sevala bi na obraz, gledala	A
naslonil, ne naslonil ne naspal, še sam ne vem,	kam	b′ glav′co dal. Furmani po cest pelajo, konj	A
si bom srce hladil. . / . / stran 131 . /	Kam	bova vandrala »Kam bova vandrala, vandrovček	A
/ . / stran 131 . / Kam bova vandrala »	Kam	bova vandrala, vandrovček moj?« Čez dolin′čice	A
moja, pojd′ z menoj! . / . / stran 133 . /	Kam	pa, fantje, nocoj pojdemo Kam pa, fantje, nocoj	A
stran 133 . / Kam pa, fantje, nocoj pojdemo	Kam	pa, fantje, nocoj pojdemo, nocoj, ko je tak	A
svoj′ ljub′ci v vas. . / . / stran 134 . /	Kam,	škrjanček moj, hitiš Kam, škrjanček moj, hitiš	A
stran 134 . / Kam, škrjanček moj, hitiš	Kam,	škrjanček moj, hitiš preko pisanih dobrav?	A
vzela jih je zima, mraz. Kje so moje ptičice,	kam	so zdaj zletele? Oh, nedolžne pevčice, kak′	A
rožmarin, letos si plejem sam pelin, sam pelin.	Kam	pa to pride, kam to gre, kam to gre moje ta	A
plejem sam pelin, sam pelin. Kam pa to pride,	kam	to gre, kam to gre moje ta lansko ljubljenje	A
pelin, sam pelin. Kam pa to pride, kam to gre,	kam	to gre moje ta lansko ljubljenje. Lani sem plela	A
lesa, tam je tekla moja zibelka. Mlada leta,	kam	hitite, se gotovo spremenite, star sem dvajset	A
raste vinska kapljica, vihar tam ne razsaja.	Kam	pelje pot te, potnik mlad? Nazaj čez polje širno	A
je b′lo, ko sva se ljubila iz srca gorko. Le	kam	so zdaj dnevi nekdanji prešli ‒ zato imam solzne	A
prijat′le, znance vse. Kaj mi je storiti, oj,	kam	se čem podat′? Cesarsk′ povelje pravi, da moram	A
fantje Ljubljančani. Tako se pogovarjajo,	kam	drev′ v vas pojdejo. Najmlajši ta pa pravi:	A
tu, jutri tam, bor ali hrast, da le ne zaide	kam,	v zanko in past. Žvižga, prepeva si, ni mu do	A
/ stran 380 . / Prešmentana ljubezen, oj,	kam,	oj, kam me ta pelja, prešmentana ljubezen, oj	A
380 . / Prešmentana ljubezen, oj, kam, oj,	kam	me ta pelja, prešmentana ljubezen, oj, kam me	A
kam me ta pelja, prešmentana ljubezen, oj,	kam	me ta pelja! Tam gori za našo vasjo Tam gori	A
Zabučale gore, zašumeli lesi ‒ oj, mladost ti moja,	kam	odšla si, kje si? Oj, mladost ti moja, kam si	A
kam odšla si, kje si? Oj, mladost ti moja,	kam	si se ′zgubila? Kakor da bi kamen v vodo potopila	A
gor, zagledam en fantovski zbor. »Oj, fantič,	kam	pa ti greš, ker pozna je ur′ca devet?« Če pozno	A
zate roža ni nobena; vse je za te ocvetelo,	kam,	srota, se boš delo?« Lepe spanjšice cvetele	A
trepavncah solzica. O naj te moram doli vzet′, vem,	kam	bi te jest hotla det′: vkovala bi te v prstan	A
Kako bom plesov, ki sem bos!	Kam	si čevlje djav? Stari bab′ sem jih prodav.	A
jima nosi hrano in redi ljubezni moč, ki ne ve,	kam	se obrača, kje ujela ju bo noč. V ritmu src	A
. / . / stran 62 . / VSE ZA MAJHNO DLAN	Kam	vse, v nenehnemu iskanju, razlilo v prazno,	A
vajeni. Iz tega pa potem bežimo, ko nimamo več	kam	uiti! ŽELJA Moje besede naj bodo kot kaplje	A
Kdor si obraz poslika s črko vzroka ...	Kam	gre živalska vojska, dobro ve. Je slava le na	A
erupcija ledu in spolzel boš tja dol, ne vem	kam	in jaz tudi nekam tja, ne vem, kam. Izseljen	A
dol, ne vem kam in jaz tudi nekam tja, ne vem,	kam.	Izseljen Tvoj obraz je kup drobcev; tistega	A
človekove notranjosti. Pesnica zelo dobro ve,	kam	jo pelje napisana pesem, zato se skuša izogniti	A
vzkipel besen, a onemogel gnev. Ko se je sestra	kam	oddaljila in je moj stražnik zadremal, sem se	A
že izven nevarnosti, da bi ga mogli spraviti	kam	proč.Zvedela je namreč po svojih številnih sorodniki	A
tam kričavi otročaji pri brezsmotrni igri.	Kam	spadaš ti?Bojim se, da ostaneš pri otročjem	A
Grd je ta svet, kajne, doktor?« »Ne umem vas,	kam	merite,« sem odgovoril radovedno. »Glejte, koliko	A
pozabim. »Tistega tolovaja bo treba spraviti	kam	na varno!« sem rekel. »Saj ga ne mislite ovaditi	A
oprijemajte skale. Ne glejte nikamor kakor samo,	kam	stopite. Da se ne opotečete, bova držala z gospodom	A
jutranji sprehod, po končanem delu naj odrine	kam	dalje ven v prosto prirodo.Kavarni s prijateljsko	A
»Zdaj poleti!	Kam	se pozimi stisneš, da ne zmrzneš?« Čelhar	A
»Zdaj si slišala.	Kam	pojdeva?« Katra se obrne k njemu, a	A
Pridi hitro!« »	Kam	hoče iti?« »Uiti hoče.	A
In zdajci so mu oči vse polne solz... »	Kam	bi se peljali, oče?« »V Trst.	A
čustvo že toliko desetletij... Moj Bog, Peter -	kam	bi se pogreznil, da ubežiš peklu? Še	A
leta 1043 dokončno dala vedeti Madžarom, do	kam	smejo nekaznovano jahati.Biti vojvoda, knez	A
Najrajši bi šel kar proč,« je rekel Sergij. »	Kam?	Na fronto?«	A
je hotel oče zapustiti. In nič nista vedela,	kam	tečeta, morebiti samo v smer, od koder plavajo	A
bile samo bele luči okoli nje in ona ni vedela,	kam	bi se skrila. In tudi Miklavž je bil tam, jo	A
tudi učiteljica nasmehnila. Vendar je rekla: »	Kam	sem te postavila?« In slon se je počasi približeval	A
gleda in se ves čas približuje. Oj, a saj ni	kam	bežati, ker vse naokoli je vse polno mož s fesi	A
in robanti, potem odmakne pleteno zaveso. »	Kam	si spet skrila prtiče za maslo?« Ker žena ne	A
vse maslo ne bo nič mar.« »Za vajenca naj ga	kam	dá.« »Vidite, noče, da bi se pričkal s kupovalkami	A
ta šola, je pomislila žena, za vajenca naj ga	kam	dá, da ne bo vsem grenil življenja s to šolo	A
kar dva slovarja sem prinesel. Ste jih spet	kam	vtaknili!« »Tu je,« je boječe rekel Branko.	A
»Saj je tu, papá.« »Gotovo ga je spet ona	kam	dala,« je sam pri sebi zagodrnjal. »Saj je tu	A
njemu samemu, ko da je na križišču in ne vé	kam,	v katero smer. Kolesarji se igrajo skrivalnice	A
gmajno, vse, in ta čudna Karlinca se ne bo imela	kam	vrniti. Počasi se je zdramila iz odrevenelosti	A
ker ji je bolničarka rekla, naj odide. Oditi	kam?	Krasa ni bilo več, mesto je bilo nekje ob nji	A
pred vrati stojijo visoke lojtre; nihče ne vé,	kam	se je skril. »Milko, Milko,« ga kliče teta.	A
več, koga je čakal, če je sploh koga čakal, ne	kam	je bil namenjen, če je bil sploh kam namenjen	A
čakal, ne kam je bil namenjen, če je bil sploh	kam	namenjen.Bilo je v dnevih, ko so nas pripeljali	A
večina je bila deklet in so gotovo slutila,	kam	jih peljejo, saj ga menda ni bilo Alzačana,	A
Zavest, da se gospodarji umikajo in da ne vejo,	kam	z jetniki, ki jih imajo po zaporih, je bila	A
kakor bi bil tudi Tomažu, ko bi bil zdrav. Véš,	kam	nas peljejo? sem vprašal.A ga to ni nič motilo	A
svetlobno mrežo nad strunami. A saj vendar vejo,	kam	gremo, sem si takrat rekel, prav zato je Paul	A
migalo, že odšlo . /\ .. stran 80 . \/ kdo vé	kam.	Poslednji smo bili kakor zmeraj in rajnkih nismo	A
kakršnega se je človek že zdavnaj odvadil.	Kam?	je zaklical za njim bolničar.Na inšpekcijo?	A
prisrčen, ona pa ni vedela, da bom odšel, še manj,	kam	bodo potovale njene cigarete.Med potjo smo jih	A
.. stran 203 . \/ vprašal: Kakó je s tem?	Kam	spada?Kajpada ni vplivala pri sestavljanju lestvice	A
greva, a ona si ob vsaki luči ogleduje roko.	Kam	pa me pelješ, baba?Nu, nekam me že mora, orkofiks	A
je zdaj, ga vidim: tava ob vozičku in ne vé,	kam	naj skrije oči, gleda rožarice, gleda branjevke	A
zdaj pa drži cigareto v desni roki in ne vé,	kam	bi z levico.Takó je v svoji zadirčnosti in nemiru	A
peljala,’ odgovori ona in se smehlja. ‚In parnik,	kam	bo šel, parnik, a, mama?’�leč, dragi, zelo	A
drugačna,« je rekel sergente Messina s soda. »	Kam	hodi tale?Aha, k tisti perici nosi svoje perilo	A
ne veš, kdaj si nehal biti zasanjan otrok!	Kam	so šla leta?Kakó so minili letni časi?	A
pozvonil, čeprav je bila ulica prazna; ko da ne vé	kam	z neugnanostjo; svetloba pa je odnehala s svojo	A
»Saj. A nas, veš,	kam	peljejo nas?« Albert se je namrdnil.	A
nad njegovimi strunami; a oba vendar vesta,	kam	se peljejo, oba prav dobro vesta. In ko da se	A
Zakaj vozite takó počasi? - je strogo vprašal.	Kam	pa se tebi mudi? - je rekel voznik, ne da bi	A
Ker laže.« A Branku je vseeno,	kam	bodo šli in s katero skupino bo šel, samo da	A
Če je šla domov, je že doma. A kdo vé,	kam	je šla. Nič, nocoj ne bo nič, niti videl je	A
določen kraj in noče, da bi jo kaj zadrževalo. »	Kam	tečeš?« je zaklical za njo. Ona se je ustavila	A
Ona se je ustavila in se navihano zasukala. »	Kam	pa si se ti zagledal,« je materinsko pokarala	A
sklapljala pred sabo prednjika dežnega plašča. »	Kam	tečeš?« je spet rekel in se nasmehnil. Ona pa	A
ozreti. Ves čas strmiš v ciprese ali kdove	kam	in ti ni prav nič mar, da sem tukaj.Videti je	A
topa zadržanost še veže proti njegovi volji. »	Kam	pelje ta cesta?« je vprašal. A ni poslušal njenega	A
objemala, a tisti trenutek mu ni bilo nič mar,	kam	naj bi šla; bilo je, kakor da se komaj zdaj	A
Ustavil se je. »Ne bi	kam	sedla?« je rekel s spremenjenim naglasom. »Jaz	A
plašč in stopil iz gostilne. »Oho, Tinca,	kam	pa?« »K zdravniku«, je zastokala in	A
Vrata celice 590 so se odprla. Kdo ve	kam	so peljali Libera. Morda pa je umrl	A
skril ženinim očem. - Pa bi vsaj povedal,	kam	te trma nese? - se je užaljeno oglasila žena	A
cendravi »ne zameri, ne zameri!« Rajši povej,	kam	greš, da ne bomo v skrbeh! Temnikar	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani