jasno (101-200)

Jaz bom pop! Bolj kot staro, bolj sladko in	jasno,	ne kot ženska vedno bolj se mora vince ti prileči	A
je hvaležno tebi, ki mu ljubav deliš, o sonce	jasno,	roža in sladki paradiž! VI Tam za vodami,	A
miruj! Ko pa izginejo črne meglice, da bom spet	jasno	kot vinske gorice, kadar bom srečno... zaklinjam	A
močni pak veseli ptička lahkokrila, lice vaše -	jasno	sonce, govor vaš - potoček, kakšen med menoj	A
Britansko, videl si Švajca visoke goré, videl si	jasno	nebo italjansko; sreče ni ranjeno najdlo srcé	A
12 Kak' lepo,	jasno	je nebó, kak' síje luna mi svetló! Korák	A
možgáne, da pred sabo gleda svet šumeči,	jasno	gleda ga v skrivnostni luči. Strastno píje	A
blagočutno srce posvečuje vse ubožno ljudstvo,	jasno	kaže pot mu proti Bógu. Torej bratje, klíčimo	A
poljubljam, vero v tebe bolj in bolj izgubljam:	jasno	gledaš, kadar se poslavljam, temno gledaš	A
čudolepe dní nekdanje in tedàj preteklost	jasno	srečen spet živim, spet v poljubih, spet	A
solnčni žarek, zlate ji poljubi laske,	jasno	čelo ji objame. Tiho, rahlo ji poboža	A
dvigniti. A nebó je previsoko, previsoko	jasno	solnce; črne stene so obstale nepremične	A
Julijan z Mileno svojo; tjà v daljavo	jasno	gleda in mrači se mu okó. Daleč, v zadnjih	A
stran 11 . / Nad menoj se prva zvezda	jasno	zableščala je, lahna sapa se z borovi	A
mimó. . / . / stran 15 . / Od tam, kjer spava	jasno	sonce, iz krajev belih lotosov, oj čárovnik	A
oči. Nad mano sije svetlo sonce, veselo,	jasno	je nebó; takó lepó zvoné zvonovi in fantje	A
zatisnjene in so vendar gledale tako široko in	jasno,	v brezkončnost.Morda je bila v tisti brezkončni	A
in z zavistjo, da bi mogel prepevati čisto in	jasno	kakor božji slavec. Preveč natanko gledajo moje	A
neugasljiva je, večna luč. Tako sem torej lepo in	jasno	povedal, zakaj imam dopadajenje in radost nad	A
Čudovito mehko mu je pri srcu in takrat začuti	jasno	kakor nikoli, da mu je nekaj izginilo, da je	A
2 Nad menoj se prva zvezda	jasno	zableščala je, lahna sapica večerna vrh	A
stran 21 . / 7 Od tam, kjer spava	jasno	sonce, iz krajev pesmi in duhóv, oj čárovnik	A
kaj bi bil obràz mi bled? Tjà hitim v tujíno	jasno,	v daljni, nepoznani svet. Ti si mene	A
Nad mano sije svetlo sonce, veselo,	jasno	je nebó; takó lepó zvoné zvonovi in fantje	A
oddaljene harfe? Ali ne čuješ v teh glasovih	jasno	in odkrito vse one brezkončne, čudovite lepote	A
... Zopet bodi	jasno	lice tvoje, pijmo rujno vino, kakor nekdaj	A
da bi tó znal, kar je znal Kongfutse.	Jasno	gledal je v človeško dušo, zlè podzemske	A
zahrepení mu duša med duhove tja v višave.	Jasno	je nebó visoko in nad jasnim nebom vlada	A
iz očí globokih, temnih, zdí se, da odseva	jasno	vse življenje v svoji bedi ... Težko vzdihne	A
mlado, zapuščeno, samo v neizmernem jadu.	Jasno	gledam one dneve, kot bi jih živela danes	A
prosim vas, molčíte, da ne izvedó ljudjé!	Jasno	je nebó, a v srcu mojem je temnó; izprehajam	A
romarja, ki doma ne najde. Zdaj je še	jasno,	pa pride vihar in planejo strele, in Bog	A
zakaj ne popuščam, kajti nikoli ‒ nikoli ti nič	jasno	ne bo. Zato pojdi, pojdi, pojdi, pojdi nekam	A
‒‒‒ A visoko tam gori, visoko tam gori je	jasno	nebo, je jasno nebo. ZDAJ Zdaj ni več ha,	A
tam gori, visoko tam gori je jasno nebo, je	jasno	nebo. ZDAJ Zdaj ni več ha, ha, ha in ho, ho	A
kot da srebrni dež rosi. Nebo prečisto je in	jasno	in od toplote mi zveni ‒ v srcu mojem vsa bližina	A
mlade (po verzu iz Aškerčeve Čaše nesmrtnosti "	jasno	jutro, dete vesne mlade"). ROMAN (str. 41):	A
prošnje vroče. Ti nam grmiš, ti delaš dež in	jasno,	ti pišeš véliko in malo »pratko«; Slovenija	A
solzé si, deklè! iz očés, Ko prej naj ti gledajo	jasno!	Montmorency Milo se meni serce topi, Ko te	A
je reva, Tvoje ne vedo gorice; Sreče žarno,	jasno	lice Vedno s tvojih vód odseva. Kaj mi sólza	A
Kaj samec pohajaš, mladenič bled! Glej	jasno	nebó se nad tábo razpenja; Pomladi, novega se	A
nad njo je nebes razprostrt... Pač nikjer tak	jasno	ni nebo in dolina ni tako zelena na vsem širnem	A
človeška oskrunila kri Nad našo dolino je svetlo in	jasno	nebo; pod njim spreletava nešteto pojočih se	A
studenček samoten je v tihi dolini nebo se zrcalilo	jasno	je v bistrih valovih skalil se premnogokrat	A
Po tem literarnopoetičnem diskurzu je več kot	jasno,	da zna poet, katerega knjiga je pred nami, dojeti	A
varljivo, drugo popolno. Čemu potem zvezde in	jasno	nebo in sonce in rože? Dajte nam sivih juter	A
svojih, ljudskih bolečin. Le skrij se, sonce	jasno,	skrij, izgini svet izpred oči, da zabi žalostno	A
prah. . / . / stran 46 . / Oj, to se v travi	jasno	bliska, po jarkih vse svetló, zlató, stotisoč	A
vkovane pa goré. Kar ti oko najdalje plava, vse	jasno,	krasno, vse svetló! Krog bela stéza se planjava	A
ona ‒ mrtev in hladán! Po glavah svetlo je in	jasno,	a v srcih zimski je mraz in mrak; tam ne poganja	A
soseska poje in na prsi bije. Skoz visoka okna	jasno	sonce sije. Zelen mah obrašča zrušene zidove	A
dnevi enaki ste vi. Jezero krasno, temno al	jasno,	ti si podoba srcá; v tebi odseva vsakega dneva	A
meščanskih poetov. Kakor da vidim krajino	jasno	nad tiho zeleno dolino, kakor da vidim skale	A
kot da je zasijalo vse drugo, manj zlato, bolj	jasno,	bolj živo, sem kot prerojen stopil na breg.	A
trgal, za trakom dehtela, ljubko dehtela bi,	jasno	žarela, da bi v nedeljo me zrla vsa vas. Da	A
Meglice, razpršite se! Da se bo vid′lo to	jasno	nebo, da bom vid′la, kje fantič moj bo. Litri	A
maj ... Kjer si petje dom izvoli, tam življenje	jasno	sije, bratje, torej zdaj okoli pesem ta naj	A
tvoj ne bom. . / . / stran 391 . / Tiha luna	jasno	sije Tiha luna jasno sije, duh moj misli na	A
stran 391 . / Tiha luna jasno sije Tiha luna	jasno	sije, duh moj misli na svoj dom. Srce zanj mi	A
Vame. . / . / stran 22 . / SREDI neba je	jasno.	Okrog postana rjuha dežja.	A
njih, v daljavo. Včasih le za hip prodreta	jasno	še v sanjavo, omotično toplino, ki vleče te	A
drugega manj dragoceno. . / . / stran 71 . /	Jasno	je izrisana samoniklost, skoraj samozadostnost	A
meni in nič vprašanj, vse mi je tako prekleto	jasno	in hočem mir, mir, mir ‒ Prosti spis Ne maram	A
dogodke, ki sem jih preživljal pred 40 leti, se	jasno	zavedam, da mi nebo v vsem življenju ni naklonilo	A
tudi, da je silno težko ugovarjati, v podobi	jasno	izraženi modrosti, ki jo je oče zajemal že od	A
Bolničine in moje oči so govorile med seboj	jasno	in razločno, da ni trebalo drugih besed; sklečka	A
sam sebi. »Čaka me počasno umiranje, to vidim	jasno	pred seboj.Ali bi ne bilo bolje, da bi že bilo	A
odgovora, takoj se obrne k Drozgu: »Zdaj je torej	jasno,	odkod naenkrat ta dobrota. Midva z doma, mačeha	A
bil v izidu igre. A dolgo se mu ne posreči,	jasno	čitati v odgovorih.Največkrat pozablja, kako	A
dožene visokost imetja in bremen, da si ustvari	jasno	sliko položaja in se odloči, kaj je treba in	A
z boječo domnevo; zdi se mu, da že vse vidi	jasno,	da je vse nedvomno, in njegova razprava se konča	A
preseljevalo, potem bi bilo še takemu trotu	jasno,	kdo je koga spraševal po imenih krajev in naselij	A
teslo ve, da je hrib plešast. Tudi za Turjak je	jasno,	da je to kraj vrh strmine, Strmec, da pomeni	A
priljubljenega ob Ljubljanski Grad. Še bolj	jasno	postane, če se spomnimo, da na Hrvaškem še danes	A
srednjeveške pismenosti. Drugi spomenik, ki	jasno	kaže večjo starost in je treba njegov nastanek	A
vojvodinam in kneževinam, kar se med drugim tako	jasno	odraža prav v samostojnem bojnem znaku, kasneje	A
tudi Trubarjeve »Cerkovne ordnunge«, v kateri	jasno	zahteva tudi ustanovitev ljudskega šolstva,	A
legitimirala kot partner v antifašističnem boju za	jasno	opredeljen cilj: zmaga nad nacifašizmom in suverena	A
Mihajlovičevi četniki močne enote. Ko je bilo že	jasno,	da je nacistični projekt propadel, se je Broz	A
»Ljudje! Prav, a tu, v gorah ti je	jasno,	da so veliki ljudje, veliki misleci kakor orli	A
postavi vse na glavo. Da, to je, ali ni bilo vse	jasno	in preprosto, ko je bil Emilio?In Emilio je	A
modrih oči spremeniti tok življenja? A je vendar	jasno,	da ni bilo zaradi nje, ampak je obljubljal sebi	A
Nisi fašist? Prav, vendar ti ni	jasno,	da je še fašizem v tebi, ker si še Emilio,	A
roke prav njegovo knjigo. Vse to je razumsko	jasno.	Vse to je takó in ne more biti drugače.	A
ideje. Zdaj mu je kakor na dlani odprto in	jasno,	zakaj je bil Srečko tako razburjen in jedek	A
Kakšen dvom? Ali ni že vse	jasno,	vse prozorno!Ali je treba še kaj?	A
namignila na to, prikrito sicer, a zmeraj zadosti	jasno,	kakor vse pobožne žene, ki čutijo dolžnost,	A
se mu ob včerajšnjem nenavadnem spopadu zdaj	jasno	razodeva prehojena pot.Po vrnitvi je bil skušal	A
prej rekel, da umetniki niso resni ljudje?...	Jasno!	Takle pogovorček o smrti ljudem ni všeč.	A
čutil, da so se mu zameglile oči, a vseeno je	jasno	gledal za njim in je bil bridko ponosen nanj	A
Temnikarja je spreletel srh po vsem telesu.	Jasno	je zagledal pred sabo obraze vseh petih belogardistov	A
kajpak,« se je popraskal kmet. »To je vendar	jasno.	« »In to je vendar jasno!« je ponovila	A
»To je vendar jasno.« »In to je vendar	jasno!	« je ponovila žena ter se spet obrnila k Petru	A
drobne cerkvice in s svojimi zvoniki ščegetale	jasno	nebo, ki se je veselo smejalo nad tem blagim	A
njegov. To je njegovo oko, veliko, globoko,	jasno	zeleno oko ...Kaj vse je videlo tisto oko!...	A
»Ali so ga našli?« »To je vendar	jasno!	Ker se Lužnikov Martin in njegovi vojščaki niso	A
popolnoma odrezana od sveta. Ležala je vznak in	jasno	videla, kako se hiša stiska k strmemu pobočju	A
Spoznala jo je. In tisti hip ji je bilo	jasno,	kakšna je bila Jernejeva pot.- Ali je bil v	A
se zravnal in pogledal kvišku. Nebo je bilo	jasno,	a prazno, popolnoma prazno.Počasi je šel s pogledom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani