Vrata so bila zapahnjena. Njegovemu trkanju se ni nihče odzval, zato je potrpežljivo sedel na klop pred hišo in čakal, da se pokaže kdo domačih. Spet se je vdal sanjarjenju, v katerem je misel podila misel, ne da bi se bila zavest ob eni ali drugi ustavila in zbrala, in ždel tako zamaknjeno vase, da je preslišal korake bližajočih se ljudi.