gor (1.001-1.100)

da ga boš nadlegoval noč in dan, da še mene	gor	potegnejo,« odgovori krčmar Tone Rebrnik.»Na	A
postavijo v kot. Peč gre kake dvakrat po izbi	gor	in dol, mencaje si roke, pa se še ozre ne po	A
skrivnostno na uho pove: »Leblajtar Peter Peč je šel	gor	v vašo vas k Rezki, sestri tvoji.To je dejal	A
čas bode prišel, nekega dekleta je šel klicat	gor	v vas,« šepetal je drugi.Tudi stari graničar	A
bila sablje izdrla, Hrvata pak sta tudi imela	gor	jače pripravljene. »Kaj se bijete tu,« kričal	A
nož pod rebra. Da bi šli vsi štirje naenkrat	gor,	to ni bilo mogoče, ker luknja v steno, iz protja	A
nabira. Drugi graničar ravno tako varno spleza	gor,	za njim tretji in četrti.Špuntek pa se na prvi	A
« »Očetova pobožnost in dekličina pridnost	gor	ali dol,« pravi Dlek, »ravno Francè je bil zraven	A
knjigo, vstane in hodi premišljevaje po sobi	gor	in dol z redkimi in previdnimi stopinjami, kakor	A
tava zopet po . / . / stran 75 . / stopnicah	gor	v stanico.Zvon zapoje vdrugič, znamenje, da	A
Francè, morda boš šel še nocoj k očetu in materi	gor,	daj, pomisli na svojo dušo.« »Kaj praviš, Reza	A
lepa, skakala je iz sobe v sobo, po stopnicah	gor,	po stopnicah dol, da so ji veselo ključi v žepu	A
jo priti zagleda. Razburjen koraka po sobi	gor	in dol.Sluti, da ji bode gospodinja zdaj v tem	A
ko naposled graščak povabi onadva, naj gresta	gor	ž njim, ubogala sta brez ugovora. A tudi gori	A
kateri so mi tu gotovi.« Ozrla se je po cesti	gor	in dol ter ugledala prihajajočega koncipista	A
stran 103 . / Hrast je tekel dvakrat po sobi	gor	in dol. »Povejte mi vendar, gospod Koren, kateri	A
popoldne zamišljenega, skrbnega obraza hodil	gor	in dol po svojem stanovanju, majhni, nizki sobi	A
pregrnjene, hodil je en gospod polagoma po sobi	gor	in dol ter pušil iz dolge lesene, s srebrom	A
prvič na deželi in tudi do zdaj še nisem prišla	gor	v gozd!« »O, to morate!	A
Elza je povesila oči, a potem se naglo ozrla	gor	proti gra du ter skušala odtegniti roko doktorju	A
nesla jajca, ka-li!« Pri tem pa je vlekel pilo	gor	in dol po svedrovem ušesu, da je Hrastu po kosteh	A
»Morda res ne. Pa zakaj ne greste	gor?	Tak gospod ko vi gre, kamor hoče.«	A
Pozabil sem že. Tja	gor	hodi, na konec tega bukovja, kjer stoje tiste	A
»In kam pojde?	Gor	v bukovje kakor navadno.Govoriti moram ž njo	A
goščavo, po kateri je tekla steza, vodeča sem	gor.	Vsi, ki so prihajali od tam, morali so tu mimo	A
sluga. Premeril je, roki meneč si, dvakrat sobo	gor	in dol, potem pa je pismo s korčki vred spravil	A
v okno. Čul je, kako je vedež hodil po sobi	gor	in dol, mrmral nekaj nerazumljivega, preobračeval	A
kratkem . / . / stran 35 . / povodcu prevajal	gor	in dol.Žival je bila lepa, plahkega, potegnjenega	A
nehote in potem jo še dvakrat, trikrat prehodil	gor	in dol; v hiši, kjer sta se ločila z dekletcem	A
Nekolikokrat je obrnil sodnik svoj pogled tja	gor	in vselej so se srečale oči njegove s Heleninimi	A
Zopet se ga je polastila misel, da bi šel takoj	gor	‒ in zakaj bi tega ne storil?Na deželi so taki	A
ovinkov pota se je že videlo skozi gosto vejevje	gor	na belo cerkvico kremensko.	A
Pomagajte vendar, da prineseva več cvetic tja	gor‘	, - nabrati nisem mogel večjega šopka!Vzdramilo	A
vzklikom: »Ej, pravega ptiča so dobili tja	gor	v Babino polje, ta jih bode učil kozjih molitvic	A
Pustila je časih tudi vso družbo in odšla	gor	v očetovo sobo - saj je Krača gospo imel še	A
ali pred vrati. Navadno ni bilo nikogar več	gor	in Pavel je šel mimo v spodnjo sobo, prej se	A
katero je on krepko držal, ter pogledala po cesti	gor	in dol, da li nikdo ne prihaja. Sramovala se	A
pred hlevom ter skrčil roke v pesti; predse in	gor	kvišku proti jasnemu jesenskemu nebu je zrl	A
si odpočijete!« »Počil si bom, kadar me tja	gor	poneso,« zavrnil je mož, »bajte pa ne dam!Zdaj	A
nekoliko škopnikov ržene slame, sam pa je šel	gor	v breg do meje, ki je krožila njivo in kjer	A
je bil ravno privlekel slamo pod kap, ozrl se	gor	proti meji ter videl očetov padec.Glasno kričeč	A
ter videl očetov padec. Glasno kričeč je tekel	gor,	za njim še sestra in dekla in potegnili so očeta	A
sedaj, ko pišem te vrstice, sili mi oko vedno	gor	k njej; dozdeva se mi, da jo je dihnil poseben	A
konje. . / . / stran 7 . / »A, vi pojdete tu	gor	proti Rodici,« reče izstopivšemu, kateri mu	A
kosi trdino. Nič kaj mi ni po volji, da hodi	gor	tem lutrskim delat, pa saj veš, kako težko se	A
rojstvene hiše ter pogledoval na desno in levo in	gor	v jasno poletno nebo: vedel ni, kaj bi pričel	A
nekolikokrat tja in v mislih mu je bilo, da bi šel	gor	v grad. »Pa kaj!« dejal je sam pri sebi, »kdo	A
se je zopet pred vežo. Še enkrat pogledal je	gor	proti Potoku in zamrmral: »Neumno bi bilo res	A
videl?« reče veselo oni. »Da, jahali ste tam	gor	proti vasi,« odgovori slikar. »Tam bi bil kmalu	A
zopet nekoliko časa na vežnem pragu ter zrl	gor	proti Potoku in dol po vaški ulici.A kmalu vrnil	A
to na vsa usta, saj jaz ne dajem desetine tja	gor!	In da boš vedel ‒ rajši bi ti bila na vrat stopila	A
ob zid. Čez nekoliko časa splazi se počasi	gor	do vrtnih vrat; a ta so bila zaprta in vse tiho	A
kakor bi okamenel, a potem se obrne in gre zopet	gor	v sobico. Tam je padel na stol ter podprl glavo	A
Olgino sobo. Ozrl se je okoli in šel nekolikokrat	gor	in dol od ogledala do mize sredi sobe, kjer	A
za slikarja Kosana in on ji je pokazal visoko	gor	v tretje nadstropje.Stopala je počasi kvišku	A
si odpočijete!« »Počil si bom, kadar me tja	gor	poneso,« zavrnil je mož, »bajte pa ne dam!Zdaj	A
ga vi napravili. Hvala vam, Tine; glejte, tja	gor	na okno sem ga postavila.« In res se starec	A
okno sem ga postavila.« In res se starec ozre	gor	proti oknu, dasi tako daleč ni mogel videti	A
zatopljena. Glasovi, ki so prihajali počasi	gor,	zazibali so jo polagoma v sladka sanjarstva	A
v katerem hodi človek pod tem ali onim oknom	gor	in dol, sva jo krenila ven iz mesta na zelene	A
obsenčevala visoka okna in po vejah je frčal	gor	in dol mali ptiček. Prišla je jesen.	A
držal v ustih in okorno je hlačál pred hlevom	gor	in dol. Tedaj še ni bil mož.	A
da je zapeketal po kamenju in hlačál je zopet	gor	in dol. Petnajst let je minilo.	A
dekle mora odraščeno biti« ‒ tako sklepa po sobi	gor	in dol stopaje naš poet in nekakov čuden čut	A
Miha že tukaj?« »Je, je, v sobi počiva; le	gor	pojdi, Franca, popraševal je že po tebi.« In	A
grmovje za bukev. Franca pride počasi po poti	gor	in nekako nemirno okoli gledaje sede na klop	A
gorje« v srcu, zamišljen je korakal po sobi	gor	in dol ‒ ves »kvartir« je bil res poln njegove	A
odirajo rojake. ‒ Ženo in dva otroka pošilja spat	gor	»na mostovž«, kakor ga imenujejo; a v istini	A
»Iskali jo bomo! Ti Jurče, skoči, skoči	gor	proti Krašnji,« deje gospodar prvemu hlapcu	A
doto, sin Janezek se pa prav v istem času oženi	gor	v Vrbo ter tam kot zet prevzame lepo posestvo	A
porinil velik zapah za vežna vrata in se vrnil	gor	k bolniku.Akoravno je bil pogumen mož, brez	A
kravjo deklo vred ‒ sama se je bala ‒ prisopihala	gor	v sobo.Poklicali so tudi hlapca iz hleva ter	A
hrbtom. »Jaz sem mu nosil kovčke in skrinjice	gor	po stopnicah.Rajši nesem dve teleti obenem!	A
42 . / Nato je zaprl duri za seboj in odšel	gor	čez hrib; ‒ kam, ni znal ‒ edino to je želel	A
in ‒ potepuh. Ozrl se je sicer naglo po cesti	gor	in dol, da li ni nikogar blizu, ki bi ga utegnil	A
/ stran 59 . / Metka sedaj celo ni hotela	gor	v hišo. Miklavž pa je takoj čul zopet ropot	A
pozabim! Saj vem, da se nisem zastonj vozil sem	gor!	Alo, sedaj pa rakce, rakce!	A
boš klical; tu doli v veži bom ostal! Če me pa	gor	pokličeš ‒ he, he, bom pa tudi ubogal ‒ he,	A
darove Pluta’ in bridko tožil, kako žalostno je	gor	in dol stopati po gladkih stopnicah hladnosrčnih	A
plesišče čarovnic, točo delajočih. Poglejta	gor	proti severozapadu in dol v tisti črti proti	A
bogatin, zaničevanje tvojih rojakov ne bo segalo	gor	do čaščenja tvojih hvalilcev in do vpliva tvojih	A
živinčadjo. Ako bi bili bogovi zares prišli tja	gor,	kako lepo bi nam opevala še danes narodna pesem	A
me bila obrnila na levo stran ali naravnost	gor	proti Luskovnici.Ostavil sem senčnati gaber	A
do danes nepozabljeno: »Mož se meri od nosa	gor.	«Vse mu je zaupalo, vse ga je spoštovalo, in	A
na drobno, ampak izreden opravek ga je peljal	gor	na Blejski grad. Tam je pred sodnim komisarjem	A
vidno potolažen, a skoro je zopet hodil po sobi	gor	in dol.Kar se ustavi pred menoj in me vpraša	A
detinskih letih. Dorasel sem zdaj, a še hodim tja	gor	s tistimi občutki kakor za otroških dni.Kadar	A
došlo mnogo vernega ljudstva. Celo z visokih	gor,	kakor z Golice, Rožce in Huma so prišli pastirji	A
ne proti domu, temveč napotili so se skupaj	gor	v hrib na Gradišče. Pri cerkvi sv. Petra	A
mejijo deželo koroško od kranjske. Preko teh	gor	so morali v starih časih, ko še ni bilo dobrih	A
mogli Turki priti na Koroško preko tako visokih	gor,	kakor so Julijske planine. Med vsemi	A
Prvi med njimi je že klical: »Le za menoj, le	gor,	gor!Jaz sem že na vrhu.«	A
med njimi je že klical: »Le za menoj, le gor,	gor!	Jaz sem že na vrhu.«	A
je obiskaval?« »Kadar utegne, pride pogledat	gor;	o to ti je blaga duša; kako prijazen je z mano	A
so nakopali in nabrali na njivi, potem so šli	gor	v gozd nad hišo.Skoraj bi bili pozabili povedati	A
Mirodolskega in začne: »Gospod! Prijateljstvo	gor	ali dol; menil sem, da vas poznam, ali motil	A
moja zadnja ura je prišla, zapustiti te moram.	Gor	grem k očetu, kjer bom prosila zate, da naj	A
hiši je bilo zadnji čas, da gre skrbni gospodar	gor	‘na izbo’ pogledat po zibeli. Praskaje se za	A
zibeli. Praskaje se za ušesom napoti se Somrak	gor	pod streho, kjer je častito orodje, gnezdo mladih	A
prisopiha ves preplašen starejši sinek Somrakov	gor	po vrtu, kakor da bi mu bil volk za petami.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani