nova beseda iz Slovenije

gor (801-900)


frajlah, ki sta se sprehajali s senčniki po vasi      gor      in dol. »Spij do dna in še kakšno zapoj!« je  A
nama jih ne bi bilo treba vsakokrat nositi tja      gor      na vzpetino. Po novih in novih vajah sva se  A
zehajoč stopil na dvorišče, pogledal po zraku      gor      in dol, nato pa se je vpričo naju odtočil ob  A
velike težave. Prve dni bi se bili po Tunjici      gor      in dol vozili samo najini bratje in sestre.  A
Razredničarka se je sprehodila po razredu      gor      in dol, nato pa jo je prešinilo: »Vesta  A
dolgimi sivimi brki pod nosom, ki so valovali      gor      in dol kakor valovi lepe modre Donave, nad tem  A
Fantič, če te še kdaj vidim, da boš plezal sem      gor,      ti leskovka ne uide.« Plezal sem pozneje  A
hiši pogledoval s še večjim spoštovanjem tja      gor      v bogkov kot. Naj povem kar naravnost  A
moje smreke pol Kranjske. Zagledal sem se tja      gor      proti Julijcem.In - komaj boste verjeli! - iz  A
gora...« »Če ne prideš ti dol, bom prišel jaz      gor!     « Tudi te očetove besede me niso ganile  A
Zato pa imaš tako rdeč nos, kadar prideš sem      gor      višje na Gorenjsko,« se mi je smejal Groga in  A
klobuk. »Takole, da ne boste zastonj hodili sem      gor      z menoj na lov!« Malce sem se branil  A
vodil turiste le iz Kota, pa se mi zdi, da bo tu      gor      veliko lažje in bližje...« »Zato pa zabijava  A
vrh slovanskega kralja planin in da se bom sem      gor      vračal vsako poletje vsaj enkrat.Z vodnikom  A
deloma po isti poti, pozneje pa po drugi. »     Gor      se čez Mali Triglav še pride, nazaj pa je pot  A
sem ti rekla, Jakec, da ne lezi tako visoko      gor!     « so me ošteli še mati, ko sem jim povedal, da  A
prišepnil Bog zato, da ne bi nesrečen hodil tja      gor      k našemu očaku. Ali ni najlepše v hribih, ko  A
manj sitne za hrano. Ko sem lazil po Trenti      gor      in dol - bilo je na spomlad - sem padel v kotel  A
prenekaterim pa sem jo osebno mahnil pogledat tja      gor,      ali mojega stolpa vendarle še ni preveč najedla  A
cagovci imam opravka, niti ne bi šel z vami sem      gor!     « Drugi so med skalami, prepričani, da  A
življenje na njegovi novi maši v Breznici. Tja      gor      se je nagrmadilo toliko duhovnikov, prošt in  A
doseči Triglav tudi pozimi. »Poleti pride tja      gor      že vsak pastirček... Poglej, čez tri sto obiskovalcev  A
namreč meter velik bel lopar, s katerim sem mahal      gor      ali dol, spodaj, na Dovjem, pa je moja nečakinja  A
Luther je rekel: Če ne bi bil      gor      lezel, ne bi dol padel! -Jezuiti pa pravijo  A
Jezuiti pa pravijo: Če bi šel      gor,      bi ostal zdrav, ker pa si ostal spodaj in pijančeval  A
koče. Saj gora ni nora, tisti je nor, ki gre      gor.     Jaz pa pravim: sem, kakršen sem.  A
izvedel od nekega pastirja v Vratih, da je sem      gor      zelo rad zahajal tudi naš največji pesnik -  A
predora na Ljubelju, vasovat pa je hodil sem      gor,      tri ure hoda daleč - bil premeščen zaradi prevelike  A
palico in v tistih debelih škornjih po grušču      gor      in dol ter iskal primeren studenec za vodovod  A
nov žarek upanja, ko sem zvedel, da pride sem      gor      na lov sam jugoslovanski kralj.Takoj sem napisal  A
dolino Vrat!« Kralj je potem res prišel sem      gor.     Računal sem, da bo prišel morda celo k meni na  A
lovec in zagotovo bo stalno hodil na lov sem      gor...     Seveda pa ne po slabi cesti!«   A
Vrat. Je bila cesta preslaba, da bi rinil tja      gor      do konca.Kajpada, gosposka se nerada premetava  A
Kajpada, gosposka se nerada premetava po klancih      gor      in dol ter požira na tone prahu.Pač pa je kralj  A
koščake ali tolkli kozo »pod novim cesarjem      gor      in dol«! Vsi ti spomini ti mrgole pred  A
vselej pri nas, kadar prihaja na pravde sem      gor.     Kaj tisto!  A
sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih      gor      in dol.Če sta se srečala z grahastim plezavčkom  A
srečala z grahastim plezavčkom, ki pleza samo      gor,      dol pa ne more, ga je sivomodri hudobnež takoj  A
Dela ne bo imela, samo po travnikih bo hodila      gor      in dol; da pa ji dolgčas preide, bo trgala pokalice  A
»Veliko je devet tisoč!« Danijel je divjal      gor      in dol: »Saj ne prodajava kake beračije!  A
kočijaž, da Gruber prepogosto zahaja tam ke      gor      v neko nemško mesto.Česa išče tam gori?   A
Nesselrode. V živahnem razgovoru sta korakala      gor      in dol pred licejskim poslopjem. »Hvala Bogu  A
človeka. Nekaj trenutkov je nato hodil po sobi      gor      in dol.Šepetal je sam pri sebi in Marički se  A
Preobšlo ga je kesanje. Pričel je      gor      in dol hoditi ter godrnjal: »Tako te duše ne  A
svojem potovanju) zapustil ter ob strani počasi      gor      in dol jezdaril.Samotarju se pridruži nekak  A
smrt!« Ernest Malec vstane ter prekorači sobo      gor      in dol. »Kaj mi hočete?  A
mi ta izraz, gospodje!), splazila sva se tam      gor      po zavitih stopnicah v stolp v tisto malo čumnato  A
teh besedah se je razgrel oče in hodil po sobi      gor      in dol. Lukež je za nekaj časa utihnil, nato  A
žitničar Triller: »Če boš take ljudi puščal sem      gor,      boš kmalu sam sedel pri tej mizi!« Grajski protipisa  A
hodniku pred škofovim stanovanjem je korakal      gor      in dol gospod prošt od Sv. Jakoba in bral v  A
moja kmečka pamet. Znova je dirjal po sobi      gor      in dol in razločno se je čulo, da je škripal  A
po deskah. Vsa soba se je zibala nekaj hipov      gor      in dol, umirila se za trenutek, potem pa se  A
da moram, toliko da sem iztežka prisopihal tu      gor,      zopet nizdol, ne da bi se bil počíl in oddahnil  A
se je skesal. Če vam je všeč, pa bruhnem tja      gor      in vam prinesem tisto reč!Potni list mora pač  A
je nato: mJernače, ali nisi nič lačen? Zlezi      gor,      zlezi no, ne veš, kako so sladke!Pa ne na tale  A
da sva molčala. Ko prideva do klanca, tam      gor      proti Muhi, prevleklo se je že vse obnebje s  A
zmišlval, pa mene kr brište iz evidence. Zlata ura      gor      al pa dol.Si jom pa kr sam kupu, čem hotu.   A
Mojčara, Mojca. Hurej, juhej, pa dobr se mej tam      gor      pri Bedancu in njegovem tolstem goltancu. Juhej  A
višenjskega hribja; naposled je po sobi zakoračil      gor      in dol in se ustavil pred Trlepom, ki ni umaknil  A
je zatracal in po vijugasti poti prhnil tja      gor.      Sredi pota se je srečal s Trlepom, ki se je  A
No, stoj, ker si ti, bom morda jutri stopil      gor,      saj opravil ne bom dosti,« je naposled napol  A
In je šel. Ko je prišel      gor,      so hlapci baš prinesli Zlebora. Hudo se je prestraši  A
»Da, namerili so se bili spotoma tudi sem      gor,      pa sem se jim utajil, češ, da smo šli na lov  A
je gospod! Hotimiru sem velel, naj pride sem      gor.      Kako misliš, Henrik, kaj mu gre, ker je slepomišil  A
nisi tega že vedel, ko si mu ukazal priti sem      gor?     « se je Henrik nasmehnil njegovi omahljivosti  A
blago, otroke, ženske in starčke spravimo tja      gor,     « je Svetin pravil.»Možje in mladci pa bomo stopili  A
da Hotimir in Živka za trenutek prideta hitro      gor!     « je Majnhalm resno naročil Ditriku, ki je le  A
grad in se nerad umikal urnim slom, hitečim      gor      in dol. Sonce je stalo na poldne, Tomaž Sladkonja  A
bom izpodnesel na Šumbregu, da ne boš več smel      gor      in da te bodo Krajinčani že na Selih obrnili  A
»Samo vem še ne, kako.« »Brž naj pride      gor!     « je še bolj želela.»Videla bi ga rada.«   A
Prijatelja, ki se jima je pogled uprl tja      gor,      sta se molče spogledala.Skoraj tja do Glogovice  A
Slabeta žene v Novo mesto. »Če je tako, pa brž      gor!     Všeč so mi ljudje, ki ne poklekajo pred graščaka  A
?« pomisli Zakotnik in vzdihne. »Kar tu-le      gor      stopite.‒ Tako.  A
gorela sveča nobena. Oči vseh so se upirale tja      gor,      kjer je ob evangeljski strani na vzvišenem svojem  A
borštu!« se je gospod Ambrož nasmehnil. »Tja      gor,      mislim, Turek ne bo nosil smrčka.« »Da le klateži  A
povodnega moža, ka-li. Strahoma je pogledal tja      gor,      čekan stisnil pod pazduho in v Stranjah urno  A
ki so mu segale nad gola kolena. »Zdaj pa le      gor!     « je velel in mu pokazal konja, ki ga je suličar  A
pod kolišče. »Privezi drevak in pridi k nam      gor,     « je povabil Sulec Jelena.Naproti pa mu ni šel  A
črnolase vzhodnjake, ki silijo čedalje više      gor      po Savi in bodo skušali priti skozi Veliko jezero  A
težkimi koraki hodili po pristajnem mostu dol in      gor.      Ostrorogi Jelen je stal pred svojo kočo, okrog  A
Starejši je imel majhno osivelo brado, razraslo      gor      do pod oči.Med mlajšima je bil eden majhen,  A
bil šel v planine nad Kamnik. In ko sem prišel      gor      v skale v Jermanova vrata ... veš, kje so Jermanova  A
tjakaj in reci temu in temu, naj pride na moj dom      gor      na Paleževino, kjer sem ravno zdaj kupil domačijo  A
Zvečer, kadar se mrak naredi, pogledaj včasi      gor      le v hosto pod ono sprednjo staro smreko.Kadar  A
rokovnjače tožit? Kaj pa, če kdo od njih pride      gor      k nam in prinese uroke v hlev?Oni znajo zagovarjati  A
se mu je nenavadno zresnilo, šel je po sobi      gor      in dol in dejal: »Prijatelj sosed, to bi pa  A
sredi izbe ter vpije naglas: »Hejo, Jera, vina      gor!     Pa ne tistega jesiha, kakor ga pije ta gostač  A
tebi nego na cesti, ta Urh Telečnjakar! Vina      gor,      tistega starega iz kota.‚Mi smo baroni, pijemo  A
sezajoč od Gornjega grada v Savinjski dolini      gor      do onkraj Kokre, več tisoč oralov v premeru  A
proti nižavi in od koder je vodila ona steza sem      gor.     Od zdolaj ni bilo možno ugledati ga, kajti bližnje  A
po stopnicah, v skalo vsekanih, ki so vodile      gor,      ter potrkal trikrat na male, lesene duri. Čez  A
hišice, ravno ko je prisopihal pisar po stopnicah      gor.     Spoznal ga je takoj ter molče z migljajem povabil  A
valovi vred navadno le mirno, a kar je prihajalo      gor,      ustaviti se je moralo, da so brodniki in vozniki  A
zlasti za Motnik, Kamnik, Kranj in za više      gor,      izkrcavali so v Zagorju; in kar je prihajalo  A
jako živahen; kar so južne dežele pošiljale      gor      proti središču Kranjske in Ilirije, potovalo  A
pričakoval bom naših ordonanc, ki pridejo po Savi      gor,      da jih spremim po Črnem grabnu do Ljubljane  A
»Matere ne bo takoj domov; lahko stopim tja      gor,      saj sem precej zopet tu,« reče si Polonica;  A
naročil, da pridi . / . / stran 131 . / sem      gor,      da pojdeš z menoj, proč od domačije, od matere  A
te je sigurno že zdavnaj, ako si se napotil      gor,      in spravil bode sebe ali pa kake druge stvari  A
gostov. Odposlal jih je, kakor so prihajali,      gor      više v gozd, kjer je stala na pol odprta lopa  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA