nova beseda iz Slovenije
frajlah, ki sta se sprehajali s senčniki po vasi | gor | in dol. »Spij do dna in še kakšno zapoj!« je | A |
nama jih ne bi bilo treba vsakokrat nositi tja | gor | na vzpetino. Po novih in novih vajah sva se | A |
zehajoč stopil na dvorišče, pogledal po zraku | gor | in dol, nato pa se je vpričo naju odtočil ob | A |
velike težave. Prve dni bi se bili po Tunjici | gor | in dol vozili samo najini bratje in sestre. | A |
Razredničarka se je sprehodila po razredu | gor | in dol, nato pa jo je prešinilo: »Vesta | A |
dolgimi sivimi brki pod nosom, ki so valovali | gor | in dol kakor valovi lepe modre Donave, nad tem | A |
Fantič, če te še kdaj vidim, da boš plezal sem | gor, | ti leskovka ne uide.« Plezal sem pozneje | A |
hiši pogledoval s še večjim spoštovanjem tja | gor | v bogkov kot. Naj povem kar naravnost | A |
moje smreke pol Kranjske. Zagledal sem se tja | gor | proti Julijcem.In - komaj boste verjeli! - iz | A |
gora...« »Če ne prideš ti dol, bom prišel jaz | gor! | « Tudi te očetove besede me niso ganile | A |
Zato pa imaš tako rdeč nos, kadar prideš sem | gor | višje na Gorenjsko,« se mi je smejal Groga in | A |
klobuk. »Takole, da ne boste zastonj hodili sem | gor | z menoj na lov!« Malce sem se branil | A |
vodil turiste le iz Kota, pa se mi zdi, da bo tu | gor | veliko lažje in bližje...« »Zato pa zabijava | A |
vrh slovanskega kralja planin in da se bom sem | gor | vračal vsako poletje vsaj enkrat.Z vodnikom | A |
deloma po isti poti, pozneje pa po drugi. » | Gor | se čez Mali Triglav še pride, nazaj pa je pot | A |
sem ti rekla, Jakec, da ne lezi tako visoko | gor! | « so me ošteli še mati, ko sem jim povedal, da | A |
prišepnil Bog zato, da ne bi nesrečen hodil tja | gor | k našemu očaku. Ali ni najlepše v hribih, ko | A |
manj sitne za hrano. Ko sem lazil po Trenti | gor | in dol - bilo je na spomlad - sem padel v kotel | A |
prenekaterim pa sem jo osebno mahnil pogledat tja | gor, | ali mojega stolpa vendarle še ni preveč najedla | A |
cagovci imam opravka, niti ne bi šel z vami sem | gor! | « Drugi so med skalami, prepričani, da | A |
življenje na njegovi novi maši v Breznici. Tja | gor | se je nagrmadilo toliko duhovnikov, prošt in | A |
doseči Triglav tudi pozimi. »Poleti pride tja | gor | že vsak pastirček... Poglej, čez tri sto obiskovalcev | A |
namreč meter velik bel lopar, s katerim sem mahal | gor | ali dol, spodaj, na Dovjem, pa je moja nečakinja | A |
Luther je rekel: Če ne bi bil | gor | lezel, ne bi dol padel! -Jezuiti pa pravijo | A |
Jezuiti pa pravijo: Če bi šel | gor, | bi ostal zdrav, ker pa si ostal spodaj in pijančeval | A |
koče. Saj gora ni nora, tisti je nor, ki gre | gor. | Jaz pa pravim: sem, kakršen sem. | A |
izvedel od nekega pastirja v Vratih, da je sem | gor | zelo rad zahajal tudi naš največji pesnik - | A |
predora na Ljubelju, vasovat pa je hodil sem | gor, | tri ure hoda daleč - bil premeščen zaradi prevelike | A |
palico in v tistih debelih škornjih po grušču | gor | in dol ter iskal primeren studenec za vodovod | A |
nov žarek upanja, ko sem zvedel, da pride sem | gor | na lov sam jugoslovanski kralj.Takoj sem napisal | A |
dolino Vrat!« Kralj je potem res prišel sem | gor. | Računal sem, da bo prišel morda celo k meni na | A |
lovec in zagotovo bo stalno hodil na lov sem | gor... | Seveda pa ne po slabi cesti!« | A |
Vrat. Je bila cesta preslaba, da bi rinil tja | gor | do konca.Kajpada, gosposka se nerada premetava | A |
Kajpada, gosposka se nerada premetava po klancih | gor | in dol ter požira na tone prahu.Pač pa je kralj | A |
koščake ali tolkli kozo »pod novim cesarjem | gor | in dol«! Vsi ti spomini ti mrgole pred | A |
vselej pri nas, kadar prihaja na pravde sem | gor. | Kaj tisto! | A |
sivkastomodri brglezi, ki so čokali po deblih | gor | in dol.Če sta se srečala z grahastim plezavčkom | A |
srečala z grahastim plezavčkom, ki pleza samo | gor, | dol pa ne more, ga je sivomodri hudobnež takoj | A |
Dela ne bo imela, samo po travnikih bo hodila | gor | in dol; da pa ji dolgčas preide, bo trgala pokalice | A |
»Veliko je devet tisoč!« Danijel je divjal | gor | in dol: »Saj ne prodajava kake beračije! | A |
kočijaž, da Gruber prepogosto zahaja tam ke | gor | v neko nemško mesto.Česa išče tam gori? | A |
Nesselrode. V živahnem razgovoru sta korakala | gor | in dol pred licejskim poslopjem. »Hvala Bogu | A |
človeka. Nekaj trenutkov je nato hodil po sobi | gor | in dol.Šepetal je sam pri sebi in Marički se | A |
Preobšlo ga je kesanje. Pričel je | gor | in dol hoditi ter godrnjal: »Tako te duše ne | A |
svojem potovanju) zapustil ter ob strani počasi | gor | in dol jezdaril.Samotarju se pridruži nekak | A |
smrt!« Ernest Malec vstane ter prekorači sobo | gor | in dol. »Kaj mi hočete? | A |
mi ta izraz, gospodje!), splazila sva se tam | gor | po zavitih stopnicah v stolp v tisto malo čumnato | A |
teh besedah se je razgrel oče in hodil po sobi | gor | in dol. Lukež je za nekaj časa utihnil, nato | A |
žitničar Triller: »Če boš take ljudi puščal sem | gor, | boš kmalu sam sedel pri tej mizi!« Grajski protipisa | A |
hodniku pred škofovim stanovanjem je korakal | gor | in dol gospod prošt od Sv. Jakoba in bral v | A |
moja kmečka pamet. Znova je dirjal po sobi | gor | in dol in razločno se je čulo, da je škripal | A |
po deskah. Vsa soba se je zibala nekaj hipov | gor | in dol, umirila se za trenutek, potem pa se | A |
da moram, toliko da sem iztežka prisopihal tu | gor, | zopet nizdol, ne da bi se bil počíl in oddahnil | A |
se je skesal. Če vam je všeč, pa bruhnem tja | gor | in vam prinesem tisto reč!Potni list mora pač | A |
je nato: mJernače, ali nisi nič lačen? Zlezi | gor, | zlezi no, ne veš, kako so sladke!Pa ne na tale | A |
da sva molčala. Ko prideva do klanca, tam | gor | proti Muhi, prevleklo se je že vse obnebje s | A |
zmišlval, pa mene kr brište iz evidence. Zlata ura | gor | al pa dol.Si jom pa kr sam kupu, čem hotu. | A |
Mojčara, Mojca. Hurej, juhej, pa dobr se mej tam | gor | pri Bedancu in njegovem tolstem goltancu. Juhej | A |
višenjskega hribja; naposled je po sobi zakoračil | gor | in dol in se ustavil pred Trlepom, ki ni umaknil | A |
je zatracal in po vijugasti poti prhnil tja | gor. | Sredi pota se je srečal s Trlepom, ki se je | A |
No, stoj, ker si ti, bom morda jutri stopil | gor, | saj opravil ne bom dosti,« je naposled napol | A |
In je šel. Ko je prišel | gor, | so hlapci baš prinesli Zlebora. Hudo se je prestraši | A |
»Da, namerili so se bili spotoma tudi sem | gor, | pa sem se jim utajil, češ, da smo šli na lov | A |
je gospod! Hotimiru sem velel, naj pride sem | gor. | Kako misliš, Henrik, kaj mu gre, ker je slepomišil | A |
nisi tega že vedel, ko si mu ukazal priti sem | gor? | « se je Henrik nasmehnil njegovi omahljivosti | A |
blago, otroke, ženske in starčke spravimo tja | gor, | « je Svetin pravil.»Možje in mladci pa bomo stopili | A |
da Hotimir in Živka za trenutek prideta hitro | gor! | « je Majnhalm resno naročil Ditriku, ki je le | A |
grad in se nerad umikal urnim slom, hitečim | gor | in dol. Sonce je stalo na poldne, Tomaž Sladkonja | A |
bom izpodnesel na Šumbregu, da ne boš več smel | gor | in da te bodo Krajinčani že na Selih obrnili | A |
»Samo vem še ne, kako.« »Brž naj pride | gor! | « je še bolj želela.»Videla bi ga rada.« | A |
Prijatelja, ki se jima je pogled uprl tja | gor, | sta se molče spogledala.Skoraj tja do Glogovice | A |
Slabeta žene v Novo mesto. »Če je tako, pa brž | gor! | Všeč so mi ljudje, ki ne poklekajo pred graščaka | A |
?« pomisli Zakotnik in vzdihne. »Kar tu-le | gor | stopite.‒ Tako. | A |
gorela sveča nobena. Oči vseh so se upirale tja | gor, | kjer je ob evangeljski strani na vzvišenem svojem | A |
borštu!« se je gospod Ambrož nasmehnil. »Tja | gor, | mislim, Turek ne bo nosil smrčka.« »Da le klateži | A |
povodnega moža, ka-li. Strahoma je pogledal tja | gor, | čekan stisnil pod pazduho in v Stranjah urno | A |
ki so mu segale nad gola kolena. »Zdaj pa le | gor! | « je velel in mu pokazal konja, ki ga je suličar | A |
pod kolišče. »Privezi drevak in pridi k nam | gor, | « je povabil Sulec Jelena.Naproti pa mu ni šel | A |
črnolase vzhodnjake, ki silijo čedalje više | gor | po Savi in bodo skušali priti skozi Veliko jezero | A |
težkimi koraki hodili po pristajnem mostu dol in | gor. | Ostrorogi Jelen je stal pred svojo kočo, okrog | A |
Starejši je imel majhno osivelo brado, razraslo | gor | do pod oči.Med mlajšima je bil eden majhen, | A |
bil šel v planine nad Kamnik. In ko sem prišel | gor | v skale v Jermanova vrata ... veš, kje so Jermanova | A |
tjakaj in reci temu in temu, naj pride na moj dom | gor | na Paleževino, kjer sem ravno zdaj kupil domačijo | A |
Zvečer, kadar se mrak naredi, pogledaj včasi | gor | le v hosto pod ono sprednjo staro smreko.Kadar | A |
rokovnjače tožit? Kaj pa, če kdo od njih pride | gor | k nam in prinese uroke v hlev?Oni znajo zagovarjati | A |
se mu je nenavadno zresnilo, šel je po sobi | gor | in dol in dejal: »Prijatelj sosed, to bi pa | A |
sredi izbe ter vpije naglas: »Hejo, Jera, vina | gor! | Pa ne tistega jesiha, kakor ga pije ta gostač | A |
tebi nego na cesti, ta Urh Telečnjakar! Vina | gor, | tistega starega iz kota.‚Mi smo baroni, pijemo | A |
sezajoč od Gornjega grada v Savinjski dolini | gor | do onkraj Kokre, več tisoč oralov v premeru | A |
proti nižavi in od koder je vodila ona steza sem | gor. | Od zdolaj ni bilo možno ugledati ga, kajti bližnje | A |
po stopnicah, v skalo vsekanih, ki so vodile | gor, | ter potrkal trikrat na male, lesene duri. Čez | A |
hišice, ravno ko je prisopihal pisar po stopnicah | gor. | Spoznal ga je takoj ter molče z migljajem povabil | A |
valovi vred navadno le mirno, a kar je prihajalo | gor, | ustaviti se je moralo, da so brodniki in vozniki | A |
zlasti za Motnik, Kamnik, Kranj in za više | gor, | izkrcavali so v Zagorju; in kar je prihajalo | A |
jako živahen; kar so južne dežele pošiljale | gor | proti središču Kranjske in Ilirije, potovalo | A |
pričakoval bom naših ordonanc, ki pridejo po Savi | gor, | da jih spremim po Črnem grabnu do Ljubljane | A |
»Matere ne bo takoj domov; lahko stopim tja | gor, | saj sem precej zopet tu,« reče si Polonica; | A |
naročil, da pridi . / . / stran 131 . / sem | gor, | da pojdeš z menoj, proč od domačije, od matere | A |
te je sigurno že zdavnaj, ako si se napotil | gor, | in spravil bode sebe ali pa kake druge stvari | A |
gostov. Odposlal jih je, kakor so prihajali, | gor | više v gozd, kjer je stala na pol odprta lopa | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |