nova beseda iz Slovenije
glasom reče, ‚zapuščam vaju, a nič se ne jokajta; | gor | grem k očetu, kjer bom prosil za vaju, da tudi | A |
prosil za vaju, da tudi vidva enkrat prideta | gor. | Spoštujta in ljubita svojo mater! | A |
zrahljevala. Kolikokrat sem te vzela v naročje, | gor | pa dol te nosila, pela ti in tešila te, da si | A |
urno dol po holmu, čez polje po dolini pa zopet | gor | na Svetinovo.Nobeden ni spregovoril besede. | A |
tisti uri ‒ z obupom v obrazu, z obupom v srcu, | gor | in dol kraj mirno tekoče vode: Voda, si ti | A |
najsiromašnejših eno gremo po temnih stopnicah noter | gor | pod streho.Stopimo v tesno, soparno sobo, na | A |
njena roka. Do zdaj so si sami prsti zigravali | gor, | dol, brez posebne misli ‒ pa kaj je to?Čuj, | A |
nocoj in da ničesar ne potrebujem. Ko pridem | gor, | odprem okno.Črno vse nebo, na vrtu pred mano | A |
časa pisal, zopet vse raztrga ‒ in začne hoditi | gor | in dol po sobi, da se vse trese, ter sam s sabo | A |
premišljuje razvijanje človeštva. Zdaj gre pot | gor, | zdaj dol, zdaj se popolnoma izgubi v temi in | A |
drobnih mušic, kako veselo plešejo in se sučejo v | gor | kem sončnem svitu nad vodó; veselé se svojega | A |
navalil k drevesu, da je sezala čez bukev in hrast | gor | do breze in do bele meglice.Sedemkrat je plezal | A |
Našli so ga šele čez nekoliko tednov daleč | gor | na Gorjancih pri bistrem studencu pod košato | A |
da bi se bila na gada namerila, in šine nazaj | gor | med drugarice, katerim se je mudilo, pa so frčale | A |
premišljeval je do mraka, potem pa začel korakati | gor | in dol po vasi in prepevati: Brusničani | A |
in to seveda najboljšega. Naj se ga prinese | gor | nekoliko sodcev: steklenice in majolike so za | A |
kakor mrzličen bolnik. Vihar je metal vrečo | gor | in dol, sem ter tja, da so vse kosti pokale | A |
kolera. Zdelo se mi je, da se mož milo ozira | gor | proti meni.Zapekla me je vest. | A |
mesecev, preden je bil premaknjen od nas nekam | gor | na Nemško.Dobro, krotko in preprijazno njegovo | A |
Mahaje z rokami je letela prikazen z meglo vred | gor | po Krki.Za Kamovo hišo, baš pod gospenjo spalnico | A |
nataknila, preden je sedla v čoln. Vozila se je | gor | in dol z znanci vred po Krki in ogledovala vodo | A |
bahajo. Ta srčnost mu pridobi sloveče ime daleč | gor | in dol za Krko med vso mladino.Zasramovanje | A |
jih je na berače; so kar ukazovali: ‚Pečenke | gor! | Vina gor!’ | A |
berače; so kar ukazovali: ‚Pečenke gor! Vina | gor! | ’Hočeš ‒ nočeš ‒ moraš jih gostiti. | A |
katera se pride na pokopališče. Šetal sem se | gor | in dol in na tem sprehodu me je srečala prvikrat | A |
privriskali, pristreljali in priskakali tod | gor | po griču izza one črne hoste tam pri potu.« | A |
O poletni vročini sem se popel včasi visoko | gor | v hladno Fužino ali Lič in se izprehajal s srčno | A |
imeli. Žabjek sem prehodil bogve kolikokrat | gor | in dol, po preko in po dolgem, poznam vsak štor | A |
/ pošteno izpolnil, kar je obljubil. Grede | gor | in dol po ljubljanskem trgu, je privabil s čudovitimi | A |
Najboljše vino se pije tam, kjer ne raste. ◆ Vina | gor, | fant je pšenico prodal. ◆ Čuha gre od doma. | A |
◆ Čuha gre od doma. ◆ Vina | gor, | da ga bomo pili na zdravje in srečo nji in novemu | A |
»Vzemite iz omare posodico pa pojdite trgat | gor | za Krivi plaz močnic!Rabim jih, da skuham zdravila | A |
zavriskal na ves glas, da se je razlegalo visoko | gor | do strmih pečin.Veselo se je smejal in vprašal | A |
prestrašila, da je na glas zajokala. Hitela je tja | gor | na porobje in klicala bratca in sestrico. A | A |
joj, tako neumni! Zakaj nismo stopili sem | gor? | Pa bi bili videli, kam naj gremo, da pridemo | A |
dotika samega neba. Še nihče ni splezal tja | gor, | ker gora je strma in visoka, da nobena ne tako | A |
odgovorila. Samo tiho ječanje se je slišalo sem | gor | iz grmovja.Kekcu so se vedno bolj ježili lasje | A |
gosto rušje, ki se je širilo onkraj proda daleč | gor | do belih snežišč.In še preden je legla noč na | A |
Lažeš se ... « Kekec je pričel hoditi po izbi | gor | in dol.Stiskal je pesti in bil je ves razdražen | A |
z belim mazilom. Skrbno je zavil vse stopalo | gor | do členka v belo platno, potem pa vprašal: | A |
človek. ‒ »Ali slišiš, koza prebita?« je vpil tja | gor. | A koza se ni vrnila, pa najsi je vpil še tako | A |
nazaj in sedel na svojo skalo. Gledal je tja | gor, | kamor je bil postavil tiste štiri šope slame | A |
pot v sotesko visoki grebeni razdrtih, skalnih | gor. | Žive stvari ni srečal Kekec nikjer. | A |
pašnika pa se je ustavil, ozrl se je visoko | gor | na belo skalovje in je zažugal s pestjo. »Nemara | A |
stran 41 . / kljunom in jo ponese visoko tja | gor | med nepristopno skalovje, kjer ga čakajo lačni | A |
večerji pa je šel Bedanec nekajkrat po izbi | gor | in dol.Obraz mu je postajal vedno bolj mračen | A |
stalo Kosobrinovo domovanje. Ozrl se je tja | gor, | pa je zagledal Meno, ki je sedela tam na visočini | A |
mislil. Vzel je potem lopato in se je napotil tja | gor | h grmovju.Tam pa je izkopal globoko jamo. | A |
polje tja do strmih, s smrekami gosto poraslih | gor. | Za njimi so se skrivali domači snežniki in Kekcu | A |
lagati. Ali te nisem videla, kako si bežal sem | gor? | Da si imel čisto vest, bi ne bil bežal na vso | A |
zelo slabe volje. Nekaj časa je hodil po izbi | gor | in dol in tu pa tam prav hudo pogledal volka | A |
tresoče se pesti in je pričel hoditi po izbi | gor | in dol.Marijandelj je zajokala in smuknila v | A |
kako ga je vleklo v goro, a ni šel nikoli tja | gor, | ker je vedel, da ne pride nikomur prav. V srcu | A |
je v samoten jelov gozd, ki se je širil prav | gor | do skalnatega pobočja pod Akom. Smrtna tišina | A |
‒ »Naj mi reče karkoli,« je zamrmral. »Tja | gor | stopim in povprašam Košutnika, če je dobro prebolel | A |
najhujša nevihta. Danijel je pač gledal tja | gor, | a ni mogel videti ničesar, ker je bilo vse ozračje | A |
čarovnik.« Košutnik je pričel hoditi po izbi | gor | in dol.Mrmral je nerazumljive besede in videlo | A |
/ stran 77 . / In sem se rajši umaknil sem | gor | in opravljam isto službo.A vidim, da so ljudje | A |
smrčanje, ki je prihajalo s peči, in se je ozrl tja | gor. | In je videl Muzlja, ki je ležal zleknjen po grelnici | A |
Črni mož je potem vodil medveda po ozkem trgu | gor | in dol.Potlačeni klobuk si je snel z glave in | A |
v kotu na klop. Oče je pričel hoditi po izbi | gor | in dol, roke si je prekrižal na prsih in premišljal | A |
Korotan. Tudi tisti ponedeljek je gnal ovce | gor | na širno reber.A ni gnal samo domačih ovac. | A |
mravlje. ‒ »Kaj, če je pobegnil medved sem | gor | v gozd pod Poljanami?« je pomislil.»Zagleda | A |
se je ustavil pod strmim hribom in se je ozrl | gor | na tiste tri samotne macesne.Z roko si je šel | A |
razmajali otrpli udje, da je že lahko hodil po trati | gor | in dol.Pa je spet pogledal na nebo, in glej | A |
še videl je nisem. Ravno zdajle sem prišel | gor | iz vasi. Komaj sem se razgledal malo tod okoli | A |
spet pomiril, je vstal in hotel hoditi po hlevu | gor | in dol, da še enkrat vse lepo premisli, kako | A |
potem pa poletel v naglem, lahkem poletu tja | gor, | kjer se je pod Jalovcem iskrilo v sončni luči | A |
ni bil žalosten, ampak je stopal trdo po izbi | gor | in dol. Pesti je stiskal in godel hude besede | A |
Naposled je Gab zaslišal rahel šum, ki je prihajal | gor | od jelovega gozdiča, in je razločil tudi nagle | A |
strašno vpil nanjo. Zato se nocoj ne upa sem | gor | ...« | A |
cele dneve preseda, motreč življenje po cesti | gor | in dol, ozirajoč se skozi okno v prostrano vežo | A |
ne bila zatorej, kot je Micka. Štebuc, vina | gor! | Ti suhljač, si pa umij z njim svoj umazani jezik | A |
in ga pogladil po laseh. Intendant je tekal | gor | in dol ob brigadni vrsti; čutarice so mu bingljale | A |
pomenkujejo; nekateri hodijo počasi ob vrstah | gor | in dol in tu pa tam spregovore nekaj besed z | A |
s pogovori, ali pa sem hodil ob dolgi vrsti | gor | in dol; kljub temu me je spanec mučil celo partizanščino | A |
preiskavo. Kjer dobite orožje, priženite moške sem | gor. | Ne ozirajte se na to, če bodo ženske cvilile | A |
dobili, kot smo jo pri Drenovcu in Župcu. Jeza | gor | in dol, orožje bomo pobrali povsod.« »Lep dohodek | A |
Komandant si je prekrižal roke, hodil po sobi | gor | in dol in dejal: »Predvčerajšnjim nisi prišel | A |
ni treba pisati ne dobro ne slabo. Kar tam | gor | v propagandi opletajte, kot veste in znate. | A |
njej, pravi Pohorci. No, kaj hočemo, enkrat | gor, | drugič dol. Grem, da česa ne zamudim.« | A |
ostal v četi.« Ves razburjen je hodil ob potoku | gor | in dol. Potem se je vrnil v sobo, vrgel pištolo | A |
Komandant je pil črno kavo in hodil po sobi | gor | in dol.Sam sebe je bil vesel, kar naprej se | A |
Polde pa je prekrižal roke, hodil po sobi | gor | in dol in ji začel govoriti o redu, delu in | A |
Lesnikovemu Korlu. Pri tem je Repnikov hodil po hiši | gor | in dol in z žalostjo gledal v vrata, kdaj se | A |
Župnik Potokar je hodil po hlevskem hodniku | gor | in dol.Cenil je svojo živino takole: Jahalni | A |
župnika! Vstal je in začel hoditi med knjigami | gor | in dol. »Ne vtikajte se, Lesnik Korle, v moje | A |
tisoč osemsto, prvič, drugič in...« »Še deset | gor! | « je zavpil neki bloški mešetar. »Pojdi, osel | A |
Tri tisoč v prvo, drugo...« »In še pet dinarjev | gor! | « je nagajal bloški mešetar. »Cepec, konji niso | A |
zaletel v Poldeta in ga podrl na tla. »Praznik | gor | ali dol, konja sem, ki si mi ga ukradel!« je | A |
vina v roki. Vinko je tri ure vozil po vasi | gor | in dol.Okrog kolc so hodili naši junaki, nosili | A |
boš šel na Križno goro? Vsako leto grem tja | gor, | da prosim za srečo.«Pogledala ga je in čakala | A |
na vaša romanja ne bom hodil. Pridi rajši sem | gor! | Sama bova. | A |
vzel Dano.« Strnad je vstal in hodil po sobi | gor | in dol.Pogledal je ženo, ki je nekaj pletla | A |
Klančnik je sedel za mizo, Strle Andrej je pa hodil | gor | in dol po sobi. »Ja, tudi vaše župnišče je olajšala | A |
Polonica. »Ponoči se noben človek ne upa sem | gor, | podnevi pa je dosti sosedov, ki bi prihiteli | A |
stanovanja klicati na pomoč. Vsi smo hiteli | gor | in našli tam nekega potepuha.Opat je rekel, | A |
Sicer ‒! Pogledoval je res nekam | gor | proti zakajenemu stropu, kjer je bil naslikan | A |
siknila Tina in dodala psovko: »Gobec!« »Gobec | gor, | gobec dol!« je skomizgnil Andraž.»Prej bom jaz | A |
gorele trumoma po nebu, luna se je dvignila izza | gor | in se pospela v višavo, iz bližnjega gozda se | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |