gor (1.101-1.200)

glasom reče, ‚zapuščam vaju, a nič se ne jokajta;	gor	grem k očetu, kjer bom prosil za vaju, da tudi	A
prosil za vaju, da tudi vidva enkrat prideta	gor.	Spoštujta in ljubita svojo mater!	A
zrahljevala. Kolikokrat sem te vzela v naročje,	gor	pa dol te nosila, pela ti in tešila te, da si	A
urno dol po holmu, čez polje po dolini pa zopet	gor	na Svetinovo.Nobeden ni spregovoril besede.	A
tisti uri ‒ z obupom v obrazu, z obupom v srcu,	gor	in dol kraj mirno tekoče vode: Voda, si ti	A
najsiromašnejših eno gremo po temnih stopnicah noter	gor	pod streho.Stopimo v tesno, soparno sobo, na	A
njena roka. Do zdaj so si sami prsti zigravali	gor,	dol, brez posebne misli ‒ pa kaj je to?Čuj,	A
nocoj in da ničesar ne potrebujem. Ko pridem	gor,	odprem okno.Črno vse nebo, na vrtu pred mano	A
časa pisal, zopet vse raztrga ‒ in začne hoditi	gor	in dol po sobi, da se vse trese, ter sam s sabo	A
premišljuje razvijanje človeštva. Zdaj gre pot	gor,	zdaj dol, zdaj se popolnoma izgubi v temi in	A
drobnih mušic, kako veselo plešejo in se sučejo v	gor	kem sončnem svitu nad vodó; veselé se svojega	A
navalil k drevesu, da je sezala čez bukev in hrast	gor	do breze in do bele meglice.Sedemkrat je plezal	A
Našli so ga šele čez nekoliko tednov daleč	gor	na Gorjancih pri bistrem studencu pod košato	A
da bi se bila na gada namerila, in šine nazaj	gor	med drugarice, katerim se je mudilo, pa so frčale	A
premišljeval je do mraka, potem pa začel korakati	gor	in dol po vasi in prepevati: Brusničani	A
in to seveda najboljšega. Naj se ga prinese	gor	nekoliko sodcev: steklenice in majolike so za	A
kakor mrzličen bolnik. Vihar je metal vrečo	gor	in dol, sem ter tja, da so vse kosti pokale	A
kolera. Zdelo se mi je, da se mož milo ozira	gor	proti meni.Zapekla me je vest.	A
mesecev, preden je bil premaknjen od nas nekam	gor	na Nemško.Dobro, krotko in preprijazno njegovo	A
Mahaje z rokami je letela prikazen z meglo vred	gor	po Krki.Za Kamovo hišo, baš pod gospenjo spalnico	A
nataknila, preden je sedla v čoln. Vozila se je	gor	in dol z znanci vred po Krki in ogledovala vodo	A
bahajo. Ta srčnost mu pridobi sloveče ime daleč	gor	in dol za Krko med vso mladino.Zasramovanje	A
jih je na berače; so kar ukazovali: ‚Pečenke	gor!	Vina gor!’	A
berače; so kar ukazovali: ‚Pečenke gor! Vina	gor!	’Hočeš ‒ nočeš ‒ moraš jih gostiti.	A
katera se pride na pokopališče. Šetal sem se	gor	in dol in na tem sprehodu me je srečala prvikrat	A
privriskali, pristreljali in priskakali tod	gor	po griču izza one črne hoste tam pri potu.«	A
O poletni vročini sem se popel včasi visoko	gor	v hladno Fužino ali Lič in se izprehajal s srčno	A
imeli. Žabjek sem prehodil bogve kolikokrat	gor	in dol, po preko in po dolgem, poznam vsak štor	A
/ pošteno izpolnil, kar je obljubil. Grede	gor	in dol po ljubljanskem trgu, je privabil s čudovitimi	A
Najboljše vino se pije tam, kjer ne raste. ◆ Vina	gor,	fant je pšenico prodal. ◆ Čuha gre od doma.	A
◆ Čuha gre od doma. ◆ Vina	gor,	da ga bomo pili na zdravje in srečo nji in novemu	A
»Vzemite iz omare posodico pa pojdite trgat	gor	za Krivi plaz močnic!Rabim jih, da skuham zdravila	A
zavriskal na ves glas, da se je razlegalo visoko	gor	do strmih pečin.Veselo se je smejal in vprašal	A
prestrašila, da je na glas zajokala. Hitela je tja	gor	na porobje in klicala bratca in sestrico. A	A
joj, tako neumni! Zakaj nismo stopili sem	gor?	Pa bi bili videli, kam naj gremo, da pridemo	A
dotika samega neba. Še nihče ni splezal tja	gor,	ker gora je strma in visoka, da nobena ne tako	A
odgovorila. Samo tiho ječanje se je slišalo sem	gor	iz grmovja.Kekcu so se vedno bolj ježili lasje	A
gosto rušje, ki se je širilo onkraj proda daleč	gor	do belih snežišč.In še preden je legla noč na	A
Lažeš se ... « Kekec je pričel hoditi po izbi	gor	in dol.Stiskal je pesti in bil je ves razdražen	A
z belim mazilom. Skrbno je zavil vse stopalo	gor	do členka v belo platno, potem pa vprašal:	A
človek. ‒ »Ali slišiš, koza prebita?« je vpil tja	gor.	A koza se ni vrnila, pa najsi je vpil še tako	A
nazaj in sedel na svojo skalo. Gledal je tja	gor,	kamor je bil postavil tiste štiri šope slame	A
pot v sotesko visoki grebeni razdrtih, skalnih	gor.	Žive stvari ni srečal Kekec nikjer.	A
pašnika pa se je ustavil, ozrl se je visoko	gor	na belo skalovje in je zažugal s pestjo. »Nemara	A
stran 41 . / kljunom in jo ponese visoko tja	gor	med nepristopno skalovje, kjer ga čakajo lačni	A
večerji pa je šel Bedanec nekajkrat po izbi	gor	in dol.Obraz mu je postajal vedno bolj mračen	A
stalo Kosobrinovo domovanje. Ozrl se je tja	gor,	pa je zagledal Meno, ki je sedela tam na visočini	A
mislil. Vzel je potem lopato in se je napotil tja	gor	h grmovju.Tam pa je izkopal globoko jamo.	A
polje tja do strmih, s smrekami gosto poraslih	gor.	Za njimi so se skrivali domači snežniki in Kekcu	A
lagati. Ali te nisem videla, kako si bežal sem	gor?	Da si imel čisto vest, bi ne bil bežal na vso	A
zelo slabe volje. Nekaj časa je hodil po izbi	gor	in dol in tu pa tam prav hudo pogledal volka	A
tresoče se pesti in je pričel hoditi po izbi	gor	in dol.Marijandelj je zajokala in smuknila v	A
kako ga je vleklo v goro, a ni šel nikoli tja	gor,	ker je vedel, da ne pride nikomur prav. V srcu	A
je v samoten jelov gozd, ki se je širil prav	gor	do skalnatega pobočja pod Akom. Smrtna tišina	A
‒ »Naj mi reče karkoli,« je zamrmral. »Tja	gor	stopim in povprašam Košutnika, če je dobro prebolel	A
najhujša nevihta. Danijel je pač gledal tja	gor,	a ni mogel videti ničesar, ker je bilo vse ozračje	A
čarovnik.« Košutnik je pričel hoditi po izbi	gor	in dol.Mrmral je nerazumljive besede in videlo	A
/ stran 77 . / In sem se rajši umaknil sem	gor	in opravljam isto službo.A vidim, da so ljudje	A
smrčanje, ki je prihajalo s peči, in se je ozrl tja	gor.	In je videl Muzlja, ki je ležal zleknjen po grelnici	A
Črni mož je potem vodil medveda po ozkem trgu	gor	in dol.Potlačeni klobuk si je snel z glave in	A
v kotu na klop. Oče je pričel hoditi po izbi	gor	in dol, roke si je prekrižal na prsih in premišljal	A
Korotan. Tudi tisti ponedeljek je gnal ovce	gor	na širno reber.A ni gnal samo domačih ovac.	A
mravlje. ‒ »Kaj, če je pobegnil medved sem	gor	v gozd pod Poljanami?« je pomislil.»Zagleda	A
se je ustavil pod strmim hribom in se je ozrl	gor	na tiste tri samotne macesne.Z roko si je šel	A
razmajali otrpli udje, da je že lahko hodil po trati	gor	in dol.Pa je spet pogledal na nebo, in glej	A
še videl je nisem. Ravno zdajle sem prišel	gor	iz vasi. Komaj sem se razgledal malo tod okoli	A
spet pomiril, je vstal in hotel hoditi po hlevu	gor	in dol, da še enkrat vse lepo premisli, kako	A
potem pa poletel v naglem, lahkem poletu tja	gor,	kjer se je pod Jalovcem iskrilo v sončni luči	A
ni bil žalosten, ampak je stopal trdo po izbi	gor	in dol. Pesti je stiskal in godel hude besede	A
Naposled je Gab zaslišal rahel šum, ki je prihajal	gor	od jelovega gozdiča, in je razločil tudi nagle	A
strašno vpil nanjo. Zato se nocoj ne upa sem	gor	...«	A
cele dneve preseda, motreč življenje po cesti	gor	in dol, ozirajoč se skozi okno v prostrano vežo	A
ne bila zatorej, kot je Micka. Štebuc, vina	gor!	Ti suhljač, si pa umij z njim svoj umazani jezik	A
in ga pogladil po laseh. Intendant je tekal	gor	in dol ob brigadni vrsti; čutarice so mu bingljale	A
pomenkujejo; nekateri hodijo počasi ob vrstah	gor	in dol in tu pa tam spregovore nekaj besed z	A
s pogovori, ali pa sem hodil ob dolgi vrsti	gor	in dol; kljub temu me je spanec mučil celo partizanščino	A
preiskavo. Kjer dobite orožje, priženite moške sem	gor.	Ne ozirajte se na to, če bodo ženske cvilile	A
dobili, kot smo jo pri Drenovcu in Župcu. Jeza	gor	in dol, orožje bomo pobrali povsod.« »Lep dohodek	A
Komandant si je prekrižal roke, hodil po sobi	gor	in dol in dejal: »Predvčerajšnjim nisi prišel	A
ni treba pisati ne dobro ne slabo. Kar tam	gor	v propagandi opletajte, kot veste in znate.	A
njej, pravi Pohorci. No, kaj hočemo, enkrat	gor,	drugič dol. Grem, da česa ne zamudim.«	A
ostal v četi.« Ves razburjen je hodil ob potoku	gor	in dol. Potem se je vrnil v sobo, vrgel pištolo	A
Komandant je pil črno kavo in hodil po sobi	gor	in dol.Sam sebe je bil vesel, kar naprej se	A
Polde pa je prekrižal roke, hodil po sobi	gor	in dol in ji začel govoriti o redu, delu in	A
Lesnikovemu Korlu. Pri tem je Repnikov hodil po hiši	gor	in dol in z žalostjo gledal v vrata, kdaj se	A
Župnik Potokar je hodil po hlevskem hodniku	gor	in dol.Cenil je svojo živino takole: Jahalni	A
župnika! Vstal je in začel hoditi med knjigami	gor	in dol. »Ne vtikajte se, Lesnik Korle, v moje	A
tisoč osemsto, prvič, drugič in...« »Še deset	gor!	« je zavpil neki bloški mešetar. »Pojdi, osel	A
Tri tisoč v prvo, drugo...« »In še pet dinarjev	gor!	« je nagajal bloški mešetar. »Cepec, konji niso	A
zaletel v Poldeta in ga podrl na tla. »Praznik	gor	ali dol, konja sem, ki si mi ga ukradel!« je	A
vina v roki. Vinko je tri ure vozil po vasi	gor	in dol.Okrog kolc so hodili naši junaki, nosili	A
boš šel na Križno goro? Vsako leto grem tja	gor,	da prosim za srečo.«Pogledala ga je in čakala	A
na vaša romanja ne bom hodil. Pridi rajši sem	gor!	Sama bova.	A
vzel Dano.« Strnad je vstal in hodil po sobi	gor	in dol.Pogledal je ženo, ki je nekaj pletla	A
Klančnik je sedel za mizo, Strle Andrej je pa hodil	gor	in dol po sobi. »Ja, tudi vaše župnišče je olajšala	A
Polonica. »Ponoči se noben človek ne upa sem	gor,	podnevi pa je dosti sosedov, ki bi prihiteli	A
stanovanja klicati na pomoč. Vsi smo hiteli	gor	in našli tam nekega potepuha.Opat je rekel,	A
Sicer ‒! Pogledoval je res nekam	gor	proti zakajenemu stropu, kjer je bil naslikan	A
siknila Tina in dodala psovko: »Gobec!« »Gobec	gor,	gobec dol!« je skomizgnil Andraž.»Prej bom jaz	A
gorele trumoma po nebu, luna se je dvignila izza	gor	in se pospela v višavo, iz bližnjega gozda se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani