freud (45-144)

kar je njegov užitek, ki nosi zlo, sprašuje	Freud	in hkrati že odgovori z odločnim -Ne!	C
Ne! Če se	Freud	umakne, je to zato, ker taka ljubezen zahteva	C
mesto svoje resnice na drugi sceni, kot bi rekel	Freud,	v usodi, ki ravno ni njegova volja, ampak tuja	C
tradiciji, če smemo tako reči, v službi zla.	Freud	v Nelagodju v kulturi odkrije senčno področje	C
Dobro, natančneje, načelo ugodja, homeostaze,	Freud	pa odkrije kot gibalo za delovanje neki onstran	C
utelešene v kategoričnem imperativu, je opozoril že	Freud.	Freud in Lacan sta si edina v tem, da ni večjega	C
kategoričnem imperativu, je opozoril že Freud.	Freud	in Lacan sta si edina v tem, da ni večjega perverzneža	C
ki se tako rekoč spremeni v "usta morale".	Freud	je v celi vrsti svojih spisov opozarjal, da	C
izgubljenim objektom želje drugega, je tisto, kar je	Freud	imenoval einziger Zug, unarna poteza, poteza	C
življenju izražajo na podoben prečiščevalni način. (	Freud	1975: 49-50.) Kdaj je torej nastala Lenčica	C
navkljub pozitivističnim notam, ki jih je ubral sam	Freud,	dejansko zbirka strategij interpretacije.Psihoanaliz	C
sebstvo, ki je skupno vsem ostalim ljudem ...	Freud	je paradigmo samospoznanja naredil iz odkritij	C
presenetljivem in, upajmo, celo motečem detajlu, ki ga je	Freud	v svojem eseju o Unheimliche definiral kot	C
je ena od stvari, po katerih se ‐ kakor pravi	Freud	‐ arheologovo (pa tudi zgodovinarjevo) delo	C
solitaire, Paris 1972, str. 101. [1078] S.	Freud,	»Das Unheimliche«, v: S. Freud: Studienausgabe	C
[1078] S. Freud, »Das Unheimliche«, v: S.	Freud:	Studienausgabe, IV.,Psychologische Schriften	C
Allegorie della lettura, Torino, 1997. [1121] S.	Freud,	Costruzioni nell'analisi [Konstruktionen	C
Management, New York, 1992; 510-515. 18.	Freud	W.: Managing Conflict, Association Management	C
Deleuze in Guattari, pogosto uporablja tudi	Freud;	najbolj očitno takrat, ko med oba spola postavlja	C
izpostavimo njegovo razliko do fantazme. Ko	Freud	pravi, da gre pri fantazmi za neko uprizoritev	C
poiskati mest pri Freudu, kjer se zdi, da se	Freud	"umika pred tem svetom divje produkcije in eksplozivne	C
nezmožnostjo doseči "normalno" odraslost, ki jo je	Freud	sprva enačil s "patologijo" homoseksualnosti	C
subjektivitete). Še več, to je artikulacija, ki jo je	Freud	opisal kot transfer (kot intersubjektivno izmenjavo	C
umetniški subjekt z vztrajnim narcizmom, ki ga je	Freud	povezoval s homoseksualnostjo in z ženskostjo	C
vedno počivajo na erotičnem temelju"). Čeprav	Freud	tega ni priznal, njegova nezmožnost, da bi pri	C
domišljijo, kakor vzamemo). (610) Celo Sigmund	Freud	je že zgodaj razumel psihične razsežnosti takšne	C
transcendiranju človeškega; ni naključje, da	Freud	opiše to željo s telesnimi pojmi (človek s tehnologijo	C
and Civilization: A Philosophical Inquiry into	Freud,	Routledge & Kegan Paul, London, 1956. Marcusejev	C
primer Schneider (o njem je razpravljal tudi	Freud)	; opaža, da Merleau-Ponty ilustrira Schneiderjevo	C
poveže svojo razpravo z dinamiko, ki jo je	Freud	imenoval "sublimacija" - proces, s katerim se	C
Vitu Acconciju (jesen 1972). (313) Sigmund	Freud,	"The Dynamic of Transference" (1912), prev.	C
Fantasy, Methuen, London, 1986, str. 35. (349)	Freud	je leta 1914 nedvoumno poistovetil narcizem	C
ga je treba imenovati narcistični tip." Glej	Freud,	"On Narcissism: An Introduction" (1914), prev	C
dilemi razpravljam v prvem poglavju. (398) Glej	Freud,	"Sadizem in mazohizem" (1905), v: Three Essays	C
obenem omeji na enostranski model. Čeprav je	Freud	določno vztrajal, da je "sadist vedno hkrati	C
med aktivnim in pasivnim" (str. 40). Še več,	Freud	je to teorijo o simultanosti sadomazohizma pozneje	C
the Complete Psychological Works of Sigmund	Freud,	Vol. 19, Hogarth Press in Institute of Psycho	C
razmerju do sadizma ni kontingentno. (399) Sigmund	Freud,	"A Child Is Being Beaten" (1919), prev. Alix	C
alegorijo spolne razlike (str. 197). (427)	Freud	opredeli erotično naravo transferja v "Dynamics	C
Hannah Wilke, str. 63. (535) Glej Sigmund	Freud,	"On Narcissism: An Introduction" (1914), v:	C
eden od redkih psihičnih mehanizmov, ki jih	Freud	povezuje prav z žensko željo"; glej The Desire	C
v: Culture on the Brink, str. 243. (611)	Freud,	Civilization and Its Discontents (1930), prev	C
Fo Terry op. 395	Freud,	Sigmund op. 156; o homoseksualnosti; o narcizmu	C
bodisi kot premestitev bodisi kot gibanje.	Freud	meni, da beseda Entstellung ali distorzija ne	C
of English Language, deveta izdaja) Sigmund	Freud	artikulira vprašanje odsotnosti ali manka v	C
gibi. Nemški pojem, ki ga je sprva uporabljal	Freud	za označevanje takšnega zmotnega ravnanja, spominske	C
pomembnost tiči v razmerju do nezmožnosti.	Freud	uporablja pojem Vergreifen, preveden kot "motene	C
bila pri polni zavesti: oseba je torej, tako	Freud,	'navidez nepoškodovana'. Zdi se torej, da izkušnje	C
angleško-slovenski slovar) (op. prev.) (5) Sigmund	Freud,	K psihopatologiji vsakdanjega življenja, prev	C
Franko, Mark	Freud,	Siegmund Fry, Northorp	C
otroka. R. in Y. Allendy opozarjata, da so "	Freud	leta 1908, Jones leta 1921 in Abraham leta 1921	C
Žena brez sence Namesto pravljice	Freud	Opera Žena brez sence Richarda Straussa je	D
odrešenih nerojenih otrok, ki si stopajo v objem.	Freud	je svojo nalogo uspešno opravil, bi lahko rekli	D
umetnosti ... V znanosti sta v ospredju Einstein in	Freud.	V Parizu organizirajo prvo svetovno razstavo	D
do politike vlogo nekakšnega »super ega« (S.	Freud)	, »slabe vesti« (J. P. Sartre), »biča cerkve	D
samomorov. Tu bi seveda moral nastopiti Sigmund	Freud	in nam kako malenkost pojasniti.Večina psihiatričnih	D
sovraštva in uničevanja?« V odgovoru je Sigmund	Freud	septembra istega leta svojo vizijo kooperativnega	D
« Oba Nemca sta morala umreti v izgnanstvu:	Freud	leta 1939 v Londonu, Einstein leta 1955 v Princetonu	D
patriarhalna kultura bolj ali manj zanikovala.	Freud	je kasneje razvil koncept histerije in obsesije	D
Ne vem, mogoče (smeh). Verjetno bi znal	Freud	to razložiti. Če imate režiserske ambicije	D
prizorišča v globino, kjer na dvignjenem odru blodi	Freud	pred hladnim in mračnim horizontom, imenitno	D
grotesknost; kostumograf je Alan Hranitelj.	Freud	Petra Ternovška je energičen starec, suveren	D
avstrijski nevropsihiater židovskega rodu Sigmund	Freud,	utemeljitelj psihoanalize (umrl leta 1939).	D
človeku usojeno, a le enkrat v življenju,« je	Freud	leta 1899 zapisal ob angleški izdaji svojega	D
natančnem predavanju v Divaški jami - to je	Freud	s svojim bratom tudi obiskal -, nezavedno, do	D
gledališka uprizoritev Sigmund	Freud:	Die Traumdeutung, 1900	D
Polovica anketiranih je pozabila na zaušnice -	Freud	je imel očitno prav, ko je trdil, da v odrasli	D
zahodnem svetu: pri otrocih in nogometaših.	Freud	o pljuvanju sam sicer ni pisal, a v njegovem	D
obrambni mehanizem, ki ga je razložila Anna	Freud	leta 1936.Subjekt, ki ima slabo vest, razume	D
postala eden od temeljev sodobne psihologije.	Freud	je razlago sanj povzdignil v enega najpomembnejših	D
zgodnjih strokovnjakov za psihoanalizo zdravil	Freud.	Jois je v šestdesetih in sedemdesetih začel	D
Ljubitelj golih teles, Freudov potomec Lucian	Freud,	znan po slikanju golega mesa, celulita, podočnjakov	D
so prišle na svetlo na Dunaju novembra 1899.	Freud	jih je pisal štiri leta.Naš prevod je, sto let	D
predstavnica založbe, pri kateri je to že četrti	Freud.	A bolj kot intelektualna metafizika je vsaj	D
na kakšnem predrznem jeziku, namreč, ali je	Freud	s svojimi stoletnimi sanjami dandanes še aktualen	D
dvajsetih letih so ga jemali na kilograme in celo	Freud	ga je, trdi revija Spiegel, priporočal kot zdravilo	D
oblačila.) Kot sta že pred desetletji razmišljala	Freud	in Lacan, ima naše dojemanje človeškega telesa	D
življenje (kako enostavno bi to razložil dr.	Freud:	kompenzacija impotence in frigidnosti, bi rekel	D
sfalirala v faličnega krevseta, faličnjaka.	Freud	bi zastopal dunajski valček. Še v zaprašeni	D
Friedrich Nietzsche, oče psihoanalize Sigmund	Freud	pa naj bi izjavil: »Če devica pade, pade na	D
banalen in kvaren, oče psihoanalize Sigmund	Freud	pa je kratko in malo razglasil, da je nevrotičen	D
le svet iluzij. Kot je rekel že dobri stari	Freud,	naš svet je stkan iz iluzij in od človeka lahko	D
Tri razprave o teoriji seksualnosti, ki ju je	Freud	pri vsaki novi izdaji dopolnjeval z najnovejšimi	D
dopolnjeval z najnovejšimi znanstvenimi dognanji.	Freud	se je z Interpretacijo sanj ukvarjal od konca	D
katerih okoliščinah in s katerimi naslovi je	Freud	prodiral na Slovensko.STA	D
rtvovanje Joahima, detajl, Padova, kapela Scrovegni	Freud	na Slovenskem, Slovenci pod Freudom Moder	D
ali recimo temu bolj domača. V 30. letih je	Freud	sicer vznemirjal slovenske duhove, zlasti Vladimirja	D
študirati, študirati in še enkrat študirati, je	Freud	Slovencem brez dvoma pisan na kožo. Mojca	D
pa vezan na prav določene pogoje. Sigmund	Freud,	1921 Dr.	D
krogu se pa že vsi poznamo. Če bi g. Sigmund	Freud	z Dunaja v Avstriji zdaj živel v Ljubljani,	D
pri znani judovski šali, ki jo navaja Sigmund	Freud:	Juda se srečata na neki železniški postaji v	D
bralo: Kaj je Marx v resnici rekel ali Kaj je	Freud	v resnici rekel itd.Ali naj bom zdaj jaz obsojen	D
njegovem, His Majesty the Baby, kot bi mu rekel	Freud.	Res vprašanje, če je ta pravi, da nas bo učil	D
zgodovinarjev medicine, je nedavno izjavil, da je	Freud	medicini bolj škodil kot koristil.Kakor koli	D
izhodišče več poznejših psiholoških teorij. Sigmund	Freud	(1856-1939) je večino življenja prebil na Dunaju	D
i. simbolnim očetom in empiričnim očetom.	Freud	je prvi pokazal, da je za otrokov razvoj zelo	D
kategoričen, a zato mnogo manj lapidaren: Marx,	Freud,	moderni znanstveni redukcionisti s področja	D
nauk in znanstveno »dokazuje«, da Boga ni.	Freud	s svojimi raziskavami totemizma ne le postavi	D
tremi uprizoritvami po lastni izbiri (Sigmund	Freud:	Die Traumdeutung, Razlaganje sanj v režiji Matjaža	D
Moj prostor, 1975 Branje po izbiri - Sigmund	Freud:	Nelagodje v kulturi Človeški Freud, ki ga	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 45 145 245 345 445 545 645 745 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani