nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
V grobem bi lahko rekli, da v filozofiji obstajata dve artikulaciji volje: aristotelovsko-utilitaristična tradicija, ki je voljo definirala v terminih pridružitve dobremu, in avguštinsko-kartezijanska, na kateri participira tudi Freudova psihoanaliza, in to prav v tisti meri, v kateri je volja v tej tradiciji, če smemo tako reči, v službi zla. Freud v Nelagodju v kulturi odkrije senčno področje volje, kjer se pokaže, da je volja, ki prežema subjektova dejanja, volja do užitka, izvirno zla volja, indiferentna do subjektove usode.
Aristotelovsko-utilitaristična etika določa kot gibalo subjektovega delovanja Dobro, natančneje, načelo ugodja, homeostaze, Freud pa odkrije kot gibalo za delovanje neki onstran načela ugodja: užitek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani