nova beseda iz Slovenije
da daje popolno analizo celovite realnosti. | Freud | je bil v zvezi s tem jasen. Mislim, da lahko | D |
Lacan na seminarjih poučeval psihoanalitike. A | Freud | je prav tako pisal dela, ki zadevajo družbeno | D |
aspektom Lacanovega dela se ne strinjam. Čeprav je | Freud | rekel, da psihoanaliza ne sme postati svetovni | D |
Spinoza in Noam Chomsky, psihoanalitik Sigmund | Freud | in šahist Gari Kasparov, znanstvenika Albert | D |
Samo nekaj besedil in ena knjižica. | Freud | je sicer imel veliko bogatih bolnikov, a je | D |
eksualnosti. Pri tej reviji je sodeloval tudi Sigmund | Freud. | Eden od avtorjev prispevkov je ugotovil, da ima | D |
produktu analnega področja je pisal že Sigmund | Freud | pred stotimi leti (Charakter und Analerotik | D |
življenju pritisnilo na potrebo«. Prav tako | Freud | obravnava povezavo med denarjem in iztrebki | D |
očetovih parol: Tujega nočemo, svojega ne damo. | Freud | ima še en tekst, ki nam tu lahko pomaga.Besedilo | D |
stoletja, toda tudi predmodernega cerkvenega. | Freud | pojasni, da se vsi člani skupine identificirajo | D |
svoj čas, pa so seveda tudi drugod - Sigmund | Freud | v medijskih lučeh spet vstane vsakič, ko v Avstriji | D |
izvleči iz krempljev danega; tisto, kar je začel | Freud, | je postalo del našega življenja - in ga zato | D |
spremenilo ter ga še spreminja. Sigismind Schlomo | Freud | se je rodil 6. maja 1856 v mestecu Freiberg | D |
gnusa - ter takoj nato hudo žejo. Breuer in | Freud | sta kasneje napisala knjigo, v kateri sta histerijo | D |
viktorijanskimi načeli, je prekinil zdravljenje, | Freud | pa je ob tem spoznal, da v temeljih histeričnih | D |
Pappenheim razvila v prvo nemško socialno delavko, je | Freud | tudi ob pomoči njenih simptomov postal velikan | D |
enemu najmočnejših gonov človekove psihe je | Freud | kasneje dodal še instinkt smrti; kot piše Boeree | D |
umreti, cilj življenja naj bi torej bila smrt. | Freud | je to imenoval princip nirvane, po budistični | D |
nevrotičnih motenj in tudi duševnih bolezni. | Freud, | njegovi učenci in tudi njegova hči Anna so našteli | D |
obstajajo prerekanja o tem, kje in koliko se je | Freud | motil, večina Freudovih konceptov pa ostaja | D |
drugače, freudovsko misleče zažigajo na grmadi.« | Freud, | priskoči nam na pomoč! Vodeb ni nič milejši | D |
Vodeb ni nič milejši do politike. » | Freud | bi se v grobu obračal, če bi vedel za predlog | D |
neuspelemu prehodu iz oralne faze otrokovega razvoja | Freud | pripisuje razvoj verbalno agresivne osebnosti | D |
Geji in lezbijke posvajajo otroke? | Freud, | priskoči nam na pomoč!« je zapisal v neki spletni | D |
psihotike«, potem je vsaj zanj stvar resna. Je | Freud | mrtev? Pri ameriški reviji Time so leta 1993 | D |
Time so leta 1993 že objavili naslovnico »Je | Freud | mrtev?«, a se stari dunajski psihoanalitik tudi | D |
iz njega skozi vsako poro,« je nekoč napisal | Freud, | morda pa je največja škoda, da se tega pogosto | D |
se je 38-leten lotil tistega, kar je začel | Freud | pri skoraj enaki starosti: velikega eksperimenta | D |
vse religije približno enako nasilne, in če je | Freud | nekje zapisal, da so zahodne, evropske družbe | D |
moč in oblast, bi uničil svet,' pravi nekje | Freud. | Toliko o tem za tiste novodobne humaniste, ki | D |
nasilja?« meni akademik in pisatelj Mirt Komel. » | Freud | je dejal, da je tisti, ki je prvi namesto kletvice | D |
zavidanje penisa, ki je seveda nezavedno, nas je | Freud | poučil pred sto leti.Če kakšna »fantinja« oziroma | D |
svojega sovraštva. V psihologiji pa je Sigmund | Freud | definiral sovraštvo kot stanje ega, ki si želi | D |
psihologija prevladujoča in da je v tem smislu | Freud | v zatonu? Jung je bil posebej intuitivna vrsta | D |
računalniške tomografije, magnetne resonance? Sigmund | Freud | ni bil a priori proti takšnemu pozitivizmu | D |
more izživeti svojega fantazma. To idejo je | Freud | pobral pri Nietzscheju, mislim, da je celo simile | D |
, pri katerem se je nekaj časa učil Sigmund | Freud, | pa se je začel zanimati za psihološke razsežnosti | D |
koristi telesnega kaznovanja, kakor jih navaja sam | Freud, | ki meni, da mora vzgoja »preprečevati, prepovedovati | D |
popolnoma odklanjajo racionalizem (Nietzsche, | Freud, | Bergson in drugi); popolnoma sicer niso prevladali | D |
odgovoriti že mnogi slavni psihiatri. Sigmund | Freud | je domneval, da želimo s sanjami predvsem podaljšati | D |
sorazmerju z njihovo (in našo) nesvobodo. Kubizem, | Freud, | kvantna mehanika, spiritualistična gibanja, | D |
odšlo 400 intelektualcev, med njimi tudi Sigmund | Freud. | Po letu 1945 se jih je večina vrnila. | D |
najbolj znani psihoanalitik vseh časov Sigmund | Freud, | ko je teoretiziral nezavedne in potlačene želje | D |
Hitreje, močneje, bogateje ... Lucian | Freud, | Maurizio Cattelan, Damien Hirst, Jeff Koons | D |
Francijo je pretresala afera Dreyfuss; Sigmund | Freud | in Josef Breuer sta postavila temelje psihoanalize | D |
bili, med drugimi, polni predsodkov morda že S. | Freud, | C. G. Jung in A. Adler, ki so trdili, da je | D |
Anekdoti Avstrijski nevrolog in psihiater Sigmund | Freud | (1856 do 1939), utemeljitelj psihoanalize, je | D |
ordinacijo na Dunaju in mu izpraznili sef. Ko se je | Freud | vrnil, je samo skomignil z rameni in rekel: | D |
psihoanalize iz začetka prejšnjega stoletja | Freud, | Jung in Adler na homoseksualnost gledali kot | D |
rojstva do šestega leta, kot jih je prvi začrtal | Freud | in potem dopolnili mnogi drugi psihoanalitiki | D |
Ključni organi v tem obdobju so usta (zato ga je | Freud | imenoval oralno), roke, trup in noge ter njihovo | D |
intelektualno ozračje mesta, ki so ga zaznamovali | Freud, | Schönberg, Kraus, Dvorak ali Loos, v njegovih | D |
Informacije: www.kunsthallewien.at. V. U. | Freud | znova v Parizu Pariz - | D |
Pariz - Danes 88-letni Londončan Lucian | Freud | (1922), slikarski klasik povojne britanske in | D |
preostalega sveta. Pravzaprav je to več ateljejev - | Freud | je ustvarjal v Paddingtonu, Holland Parku in | D |
upodobitve notranjščin in avtoportrete. Sicer si je | Freud | status enega ključnih povojnih slikarjev, ki | D |
Londonu, še vedno opazen tuji naglas - Lucian | Freud | se zdi šolski primer introvertiranega, s travmami | D |
je lahko površen zunanji vtis zelo varljiv. | Freud | je kljub svoji zadržanosti in svojevrstni »splendid | D |
nič drugega kot osebni vizualni album,« pravi | Freud. | In ta album, v katerem se največkrat pojavijo | D |
kontroverznega priznanja. Zdi se, kot da je Lucian | Freud | prerasel svojega deda.O njem sicer nikoli ne | D |
Zakaj torej lažeš?« | Freud | je zgodbo napisal in povedal na več mestih, | D |
recimo čistejšega od drugih je potreba, ki bi jo | Freud | verjetno brez težav povezal s spolnimi simbolnimi | D |
Gabrielle Colette, Alberto Giacometti, Sigmund | Freud | ...Zraven je bil tudi pri vseh prelomnih dogodkih | D |
Gabrielle Colette, Alberto Giacometti, Sigmund | Freud | ...Zraven je bil tudi pri vseh prelomnih dogodkih | D |
povedati. Je del naše kulture, tako Dante kot | Freud | sta slavila pekel.Pravzaprav je peklenski stroj | D |
pogledal ven v luč in rekel, 'naj bo svetloba'. | Freud | je pogledal nazaj v votlino in morda tudi mi | D |
tvarjalnega človeka. Grobo povedano se ljudje, to pa | Freud | sam kar naravnost pove, delé v dve vrsti.Na | D |
prišlo, da bi denar zadržal. Ko je Sigmund | Freud | razmišljal, zakaj ljudje spoštujejo določena | D |
situaciji. V svoji razlagi skupinskega obnašanja je | Freud | predpostavil, da je osnova družbene pravičnosti | D |
to, kar delamo, tudi izpolnjuje. Dobri stari | Freud | je že zdavnaj povzel vse te teze in morda imel | D |
Življenje ni kaka velika reč, je pa vse, kar imamo ( | Freud) | Dr. Onja Tekavčič Grad | D |
kaj posebnega, je pa vse, kar imamo,« je dejal | Freud. | Sodobni svet ponuja toliko možnosti za bogato | D |
brez presnove, ki se dogaja v njegovi »bazi«. | Freud | je šel še niže: sedež tistega, kar nas žene | D |
zgodnjeotroški avtizem je tako hud, da se je celo | Freud | pred smrtjo staršem takih otrok opravičil, ker | D |
tistih stvareh, ki so od nekdaj vlivale strah. | Freud | pravi, da vera služi predvsem obvladovanju lastne | D |
že kdaj slišali za dr. Freuda?« vpraša Rose. » | Freud, | « odvrne Ismay, »kdo je to?Kak potnik?« | D |
na njeno popolnost se odlično ujemata. In dr. | Freud | je tudi na krovu tega solzavega filma: ljubezenska | D |
stoletja, ki je kompromitiral vse naše navade ... | Freud, | ki v notranjosti vsakogar izmed nas odkriva | D |
sem Poljak. V Vaših delih nikoli ni omenjen | Freud. | (Ta trditev ni točna, v Dnevniku je oče psihoanalize | D |
Nikolaj Berdjajev, pa oče psihoanalize Sigmund | Freud, | začetnik evolucionizma Charles Darwin in bržkone | D |
avstrijski nevropsihiater židovskega rodu Sigmund | Freud, | utemeljitelj psihoanalize (umrl leta 1939). | D |
duševnosti, zlasti še po tistem, ko je Sigmund | Freud | na Dunaju leta 1900 objavil svojo Razlago sanj | D |
sanjskega dogajanja, tega pa v njih ni. Sigmund | Freud | je rekel, da so kompleksi pot do podzavesti | D |
Jaggerja Jerry Hall. Avtor je slikar Lucian | Freud | (vnuk slovitega Sigmunda), ki je zavrnil ponudbi | D |
dražbi prodali za 5,8 milijona dolarjev. Slikar | Freud | je najbolj znan po vznemirljivih portretih bujnih | D |
pretresle duhovno obzorje našega stoletja. Sigmund | Freud, | tedaj star 43 let, se je dobro zavedal, kakšno | D |
Husserlova intenca Freudovi natanko nasprotna. Če je | Freud | meril na nezavedno kot nekaj, kar se zavesti | D |
. 1998.06.23 41_SP.TXT:28442 . / Sigmund | Freud | Kraljeva pot do sreče ali navadno šarlatanstvo | D |
ali je brskanje po duši, ki ga je utemeljil | Freud, | kraljeva pot do sreče ali navadno šarlatanstvo | D |
stoletju, odkar je dunajski nevrolog Sigmund | Freud | odkril psihoanalizo.Zakoreninilo se je tako | D |
fatalistični skromnosti hoteli doslej nič vedeti. Že | Freud, | pionir in prerok prihajajoče družbe terapij | D |
izgubljena!« Katedrala v živem pesku - Sigmund | Freud, | izumitelj psihoanalize, je bolj kot kdorkoli | D |
zapisal, da ne bo nikoli odkrita in raziskana. | Freud | ni dvomil, da se mu bo posrečilo prispeti do | D |
zapisal ameriški pisatelj Theodore Dreiser. | Freud | - vodilna intelektualna sila 20. stoletja | D |
nesporen Freudov pomen za razumevanje moderne. | Freud | je postal vseobsegajoče mnenjsko ozračje, je | D |
pravljici o cesarjevih oblačilih stoji zdaj | Freud | pred očmi kritikov, ki v razkošnih teoretičnih | D |
ne vidijo nič drugega kot fantazijske tvorbe. | Freud | je ustvaril zapleteno psevdo znanost, ki se | D |
Kot meni kulturni zgodovinar Webster, se | Freud | za svoj uspeh nima zahvaliti prebojni moči svoje | D |
mnogi drugi razbijalci tabujev in prekucuhi je | Freud | v svojem dolgem življenju postal iz upornika | D |
V 700 strani debelem špehu z naslovom Zakaj | Freud | ni imel prav je Webster poskusil utemeljiti | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 45 145 245 345 445 545 645 745 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |