nova beseda iz Slovenije
kemijo je pač tako: če ni zavesti, ne deluje. | Freud | tega še ni vedel, pa je mirno pljuval po stopnicah | A |
Babica za dedkom, dedek za repo... | Freud | bi dognal, da so v resnici stali ravno narobe | A |
kako tavata po pokrajini, bogatir na konju, | Freud | gre peš.Medtem ko rojaka iz Přiborja vleče v | A |
srečo, da se znajdeš tam, kamor bi nas postavil | Freud, | da nima smisla biti razumen, saj življenje vendar | A |
katerih govori, toda mar ni to delo, v katerem je | Freud | priznal, da obstaja možnost, da se vsi instinkti | A |
"Schopenhauer?" "Ne, | Freud. | " "Ne spet Freud!" | A |
"Ne, Freud." "Ne spet | Freud! | "Nekaj polen je previdno porinil v žareče središče | A |
Polja kamenja, dolina kosti. " | Freud | pravi," je z nasmehom razlagal Stephen, "da | A |
Imel se je za neozdravljiv primer. Kaj bi dejal | Freud | na njegovo samopomoč?Tako je ostal v stiku s | A |
ena od mojih okvar." "Kot je nedvomno dejal | Freud. | " "Kot je dejansko dejal Freud." | A |
nedvomno dejal Freud." "Kot je dejansko dejal | Freud. | " "No, prepričan sem, da Freudu ne bi bilo všeč | A |
vrglo pod vlak ali uprizorilo čelno trčenje. | Freud | je dejal, da smo vsi razpeti med nasprotujočima | A |
sežete in osimboljene, kot nas uči npr. Sigmund | Freud. | Remizov se je jasno zavedal pomena sanj, tako | B |
Dunaju sedeli v isti kavarni Central Lenin, | Freud | in Cankar in še kak bolj subtilen duh od njih | B |
humanističnem področju zastopala predvsem Marx in | Freud. | Zamenhof kot človek upanja je dedič in sodobnik | B |
determiniranosti, kjer ima tudi Marx veliko prav, tudi | Freud | in vsi drugi deterministi, ima najbrž bolj prav | B |
. \/ IZBIRA POKLICA Maj 1987 Sigmund | Freud | v svoji PRIHODNOSTI NEKE ILUZIJE pravi, da nekateri | B |
Tudi ne tisto, za kar ga je razglasil Sigmund | Freud, | samopašnost in razuzdanost, ki ju človek skrije | B |
mnogo stoletij kasneje na zahodu špekuliral tudi | Freud. | V tantri je bil pesimistični strah pred | B |
postavljeno na drugo potenco, kajti bolj kot Marx in | Freud | sta pomembna njuna interpreta Althusser in Lacan | C |
izhaja iz določenih predpostavk, ki jih je razvil | Freud | (in interpretiral Lacan), celoto svoje razprave | C |
interpretirati (npr. skozi sanje ali psihoanalizo). | Freud | je nezavedno uporabljal predvsem za razumevanje | C |
namreč, opozarja Jameson, velikokrat obrnjene. " | Freud | nas je namreč naučil, da manifestna totaliteta | C |
izšel pod naslovom Dérive a partir de Marx et | Freud, | na takšno kritiko naletimo takoj na začetku | C |
jamo imenovali) in slavni psihiater Sigmund | Freud. | Da so v velikih prostorih za osvetljavo potrebovali | C |
eksces kot eksces in ga naredi za svoj predmet. | Freud | in Aristotel tako tvorita dva pola, dve skrajnosti | C |
Kot Milner upravičeno opozarja, se Kant in | Freud | glede tega vprašanja vsaj na prvi pogled ločita | C |
promoviral tako rekoč v Freudovega predhodnika. | Freud | pomeni za Lacana korak naprej v etični problematiki | C |
ki ločuje Freuda od Benthama: oba, Bentham in | Freud, | priznavata, da je temeljno načelo vsega človekovega | C |
pač pa fiktivnega. Ni mogoče dvomiti, zapiše | Freud | v Nelagodju, da načelo ugodja določa za vsakogar | C |
smoter načela ugodja oziroma program, kot pravi | Freud, | je "v sporu s celotnim svetom, tako z makrokozmosom | C |
se izogibamo bolečini, kot trdita Bentham in | Freud, | vseeno ne izhaja benthamovski sklep, da je mogoče | C |
in bolečine: ne samo da želje, kot jo razume | Freud, | ni mogoče "normirati", ni je mogoče instrumentalizirati | C |
utopijo sreče za vse spodbijata tako Kant kot | Freud: | Kant s tem, ko pokaže, prvič, da na področju | C |
In če je Bentham za Lacana vendarle nekakšen | Freud | avant la lettre, je to v prvi vrsti zato, ker | C |
posojilih. Pri zgledih dobrodelnosti, ki jih navaja | Freud, | sicer ne gre za univerzalni imperativ dobrodelnosti | C |
smel privoščiti take pojedine. A kot pokaže | Freud, | je edini ustrezen odgovor na tak očitek lahko | C |
privoščil lososa z majonezo." Toda, dodaja | Freud, | "to ne bi bila več šala, pač pa cinizem". Freudovi | C |
dobrodelnosti. Dobrodelnež, kot lepo pokaže | Freud, | sicer hoče delati dobro, a le s pogojem, da | C |
želje. Prav na ta "cinizem" užitka opozarja | Freud, | ko analizira premeščene, neustrezne odgovore | C |
Kajti tisti bližnji, pred katerim se celo | Freud | v grozi umika, ni toliko zlobni podobnik, ki | C |
ljubi samega sebe, opozarjata tako Bentham kot | Freud. | To je raven utilitaristične, altruistične ljubezni | C |
nekaj, kar ni dobro, pač pa zlo kot tako. Če | Freud | v Nelagodju ne more pristati na tisto, kar je | C |
ni mogoče, da bi se subjekt ljubil, vztraja | Freud, | ni mogoče, da bi se subjekt ljubil kot das Ding | C |
kar je njegov užitek, ki nosi zlo, sprašuje | Freud | in hkrati že odgovori z odločnim -Ne! | C |
Ne! Če se | Freud | umakne, je to zato, ker taka ljubezen zahteva | C |
mesto svoje resnice na drugi sceni, kot bi rekel | Freud, | v usodi, ki ravno ni njegova volja, ampak tuja | C |
tradiciji, če smemo tako reči, v službi zla. | Freud | v Nelagodju v kulturi odkrije senčno področje | C |
Dobro, natančneje, načelo ugodja, homeostaze, | Freud | pa odkrije kot gibalo za delovanje neki onstran | C |
utelešene v kategoričnem imperativu, je opozoril že | Freud. | Freud in Lacan sta si edina v tem, da ni večjega | C |
kategoričnem imperativu, je opozoril že Freud. | Freud | in Lacan sta si edina v tem, da ni večjega perverzneža | C |
ki se tako rekoč spremeni v "usta morale". | Freud | je v celi vrsti svojih spisov opozarjal, da | C |
izgubljenim objektom želje drugega, je tisto, kar je | Freud | imenoval einziger Zug, unarna poteza, poteza | C |
življenju izražajo na podoben prečiščevalni način. ( | Freud | 1975: 49-50.) Kdaj je torej nastala Lenčica | C |
navkljub pozitivističnim notam, ki jih je ubral sam | Freud, | dejansko zbirka strategij interpretacije.Psihoanaliz | C |
sebstvo, ki je skupno vsem ostalim ljudem ... | Freud | je paradigmo samospoznanja naredil iz odkritij | C |
presenetljivem in, upajmo, celo motečem detajlu, ki ga je | Freud | v svojem eseju o Unheimliche definiral kot | C |
je ena od stvari, po katerih se ‐ kakor pravi | Freud | ‐ arheologovo (pa tudi zgodovinarjevo) delo | C |
solitaire, Paris 1972, str. 101. [1078] S. | Freud, | »Das Unheimliche«, v: S. Freud: Studienausgabe | C |
[1078] S. Freud, »Das Unheimliche«, v: S. | Freud: | Studienausgabe, IV.,Psychologische Schriften | C |
Allegorie della lettura, Torino, 1997. [1121] S. | Freud, | Costruzioni nell'analisi [Konstruktionen | C |
Management, New York, 1992; 510-515. 18. | Freud | W.: Managing Conflict, Association Management | C |
Deleuze in Guattari, pogosto uporablja tudi | Freud; | najbolj očitno takrat, ko med oba spola postavlja | C |
izpostavimo njegovo razliko do fantazme. Ko | Freud | pravi, da gre pri fantazmi za neko uprizoritev | C |
poiskati mest pri Freudu, kjer se zdi, da se | Freud | "umika pred tem svetom divje produkcije in eksplozivne | C |
nezmožnostjo doseči "normalno" odraslost, ki jo je | Freud | sprva enačil s "patologijo" homoseksualnosti | C |
subjektivitete). Še več, to je artikulacija, ki jo je | Freud | opisal kot transfer (kot intersubjektivno izmenjavo | C |
umetniški subjekt z vztrajnim narcizmom, ki ga je | Freud | povezoval s homoseksualnostjo in z ženskostjo | C |
vedno počivajo na erotičnem temelju"). Čeprav | Freud | tega ni priznal, njegova nezmožnost, da bi pri | C |
domišljijo, kakor vzamemo). (610) Celo Sigmund | Freud | je že zgodaj razumel psihične razsežnosti takšne | C |
transcendiranju človeškega; ni naključje, da | Freud | opiše to željo s telesnimi pojmi (človek s tehnologijo | C |
and Civilization: A Philosophical Inquiry into | Freud, | Routledge & Kegan Paul, London, 1956. Marcusejev | C |
primer Schneider (o njem je razpravljal tudi | Freud) | ; opaža, da Merleau-Ponty ilustrira Schneiderjevo | C |
poveže svojo razpravo z dinamiko, ki jo je | Freud | imenoval "sublimacija" - proces, s katerim se | C |
Vitu Acconciju (jesen 1972). (313) Sigmund | Freud, | "The Dynamic of Transference" (1912), prev. | C |
Fantasy, Methuen, London, 1986, str. 35. (349) | Freud | je leta 1914 nedvoumno poistovetil narcizem | C |
ga je treba imenovati narcistični tip." Glej | Freud, | "On Narcissism: An Introduction" (1914), prev | C |
dilemi razpravljam v prvem poglavju. (398) Glej | Freud, | "Sadizem in mazohizem" (1905), v: Three Essays | C |
obenem omeji na enostranski model. Čeprav je | Freud | določno vztrajal, da je "sadist vedno hkrati | C |
med aktivnim in pasivnim" (str. 40). Še več, | Freud | je to teorijo o simultanosti sadomazohizma pozneje | C |
the Complete Psychological Works of Sigmund | Freud, | Vol. 19, Hogarth Press in Institute of Psycho | C |
razmerju do sadizma ni kontingentno. (399) Sigmund | Freud, | "A Child Is Being Beaten" (1919), prev. Alix | C |
alegorijo spolne razlike (str. 197). (427) | Freud | opredeli erotično naravo transferja v "Dynamics | C |
Hannah Wilke, str. 63. (535) Glej Sigmund | Freud, | "On Narcissism: An Introduction" (1914), v: | C |
eden od redkih psihičnih mehanizmov, ki jih | Freud | povezuje prav z žensko željo"; glej The Desire | C |
v: Culture on the Brink, str. 243. (611) | Freud, | Civilization and Its Discontents (1930), prev | C |
Fo Terry op. 395 | Freud, | Sigmund op. 156; o homoseksualnosti; o narcizmu | C |
bodisi kot premestitev bodisi kot gibanje. | Freud | meni, da beseda Entstellung ali distorzija ne | C |
of English Language, deveta izdaja) Sigmund | Freud | artikulira vprašanje odsotnosti ali manka v | C |
gibi. Nemški pojem, ki ga je sprva uporabljal | Freud | za označevanje takšnega zmotnega ravnanja, spominske | C |
pomembnost tiči v razmerju do nezmožnosti. | Freud | uporablja pojem Vergreifen, preveden kot "motene | C |
bila pri polni zavesti: oseba je torej, tako | Freud, | 'navidez nepoškodovana'. Zdi se torej, da izkušnje | C |
angleško-slovenski slovar) (op. prev.) (5) Sigmund | Freud, | K psihopatologiji vsakdanjega življenja, prev | C |
Franko, Mark | Freud, | Siegmund Fry, Northorp | C |
otroka. R. in Y. Allendy opozarjata, da so " | Freud | leta 1908, Jones leta 1921 in Abraham leta 1921 | C |
Žena brez sence Namesto pravljice | Freud | Opera Žena brez sence Richarda Straussa je | D |
odrešenih nerojenih otrok, ki si stopajo v objem. | Freud | je svojo nalogo uspešno opravil, bi lahko rekli | D |
umetnosti ... V znanosti sta v ospredju Einstein in | Freud. | V Parizu organizirajo prvo svetovno razstavo | D |
do politike vlogo nekakšnega »super ega« (S. | Freud) | , »slabe vesti« (J. P. Sartre), »biča cerkve | D |
samomorov. Tu bi seveda moral nastopiti Sigmund | Freud | in nam kako malenkost pojasniti.Večina psihiatričnih | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |