nova beseda iz Slovenije
tjavendan, ker to ravno ni nič posebnega, da | eden | sin svojih roditeljev gre v šolo.Vendar se kmalu | A |
zgrabiti, mahnil si z rokama in si podrl oba. | Eden | je odletel v zid in je kar obležal, drugi se | A |
obljubili in Slivar je tudi danes zvedel, da je | eden | policaj že popolnoma zdrav, drugemu se je pa | A |
izognil, ker se je bal, da bi ne bil morebiti | eden | tistih dveh in da bi ga ne spoznal. Kako pa | A |
človek, imam tudi jaz nekaj sovražnikov. In | eden | teh je Štrucelius.Že od nekdaj sem mu trn v | A |
se dobro zavedeli, sem bil že pod smrekami; | eden | je še sprožil svoj pihalnik za menoj, pa je | A |
slišal otroški krik, hiti v eni sapi k njima. | Eden | od huzarjev odpre svojo veliko rdečo listnico | A |
govor, morala je priznati, da je ritmajster | eden | najljubeznivejših ljudi, kar jih je poznala | A |
svojima hčerama dober oče in v vsej okolici | eden | najboljših gospodarjev.Svoji hčeri je presrčno | A |
bili na vrtu, sedeli so v salonu. Tu je zdaj | eden, | zdaj drugi kaj igral na klavir, ali je Berta | A |
»No, tudi proda se v Vidmu bolje. Ondi je | eden, | ki premore pol milijona.Proti tistemu so tukajšnji | A |
vrednosti. Ali to pa vendar ne more biti, ker mu je | eden | zanjo obljubil pet lir.Še v Gorico pojde. | A |
jih je v tem času tovorilo po Golovcu, bil je | eden | poseben korenjak; nihče drug ni imel tako lepo | A |
strica, ki mu je včasih pripovedoval, da je | eden | njegovih dedov šel na tuje, da je veliko obhodil | A |
ker ... naj bo, tebi povem, ker se je nekdaj | eden | mojih ujcev hudo potolkel, ko se je vozil iz | A |
Petindvajset sem jih že pometal nocoj, pa ne | eden | še ni skremžil lica, ali res, da ne bom lagal | A |
božjo kapljo. »Vince, kakor mleko«, oglasi se | eden, | »Bog mi tega ne štej v greh, ali še na smrtni | A |
kakor v cerkvi pred pridigo. Izmed pevcev stopi | eden | ‒ bil je učitelj ‒ za korak naprej, pogleda | A |
od zgoraj. Pa sonce pripeka bolj in bolj in | eden | zaspancev se prebudi.Vzdigne glavo iz črne trume | A |
dela, postopača med njimi ni videti; v tem kotu | eden | s čeljustnicami koplje in rahlja zemljo, drugi | A |
in združeni se vržejo zdaj na črne trinoge; | eden | jim komaj uide, ostala dva pa na drobne kosce | A |
sosedno skupaj živeti, preveč sta se že spoznala; | eden | je drugemu napoti, sovraštva in bojev bi ne | A |
se vsi gojili pri istem koritu. V tem ko je | eden | imel najboljše hrane na izber, otepal se je | A |
pojasnil. »Le če ti bodo torej res verjeli, da si | eden | izmed nas, si lahko prepričan, da ti ne bo nihče | A |
moža, bo moral biti natanko tak, kot bi bil | eden | izmed njih,« je takrat dejala Ignacija. »Take | A |
mu je pravil. Če boš druga violina, bo samo | eden | nad tabo, ki ti bo lahko komandiral! mu je | A |
videlo. Žlajfarji so, je prvi ugotovil Čikalo, | eden | izmed Čejčevih. Vrag si ga vedi, kaj jih je | A |
Eni so tudi vojne sirote. | Eden | pa je celo Rus ‒ in veš, kaj zdaj to pomeni | A |
Eni so vsak večer molili Boga, naj jih odreši. | Eden | je celo skočil pod tank. Jaz pa sploh nisem | A |
se premikale, tla so zanihala kakor na vodi, | eden | teh neizprosnih zazibov ga je naplavil k šanku | A |
tako. . / . / stran 27 . / 8. Lepec je bil | eden | izmed tipov, ki so pogostoma prihajali h Gajašu | A |
bilo treba pomagati. Ampak, Tito je bil samo | eden, | tudi to vendar vemo, nikoli več ne bo nihče | A |
Nazdravili so in se glasno smejali, češ, že spet | eden, | ki o tem nima pojma.Pritegnili so tudi gostje | A |
nevsakdanje začel, tako se je nepričakovano končal. | Eden | onih dnevov, ki se usodno zarežejo v človeka | A |
robu polnivši odprtino, včasih vsi, a zmeraj po | eden | dva na preži, da jim nič na trgu ne uide in | A |
preveša iz neplodnega meddobja v vek plodnosti! | Eden | melje ništrc, drugi kuje vseštrc! Po | A |
hrib, sta zavila s ceste navkreber in jo zdaj | eden | za drugim ubirala po stezi, se zastajala in | A |
pot, oba pripravljena na to, da se pritipata | eden | do drugega, se poslušata do kraja in da se jima | A |
konce, v koncih sta se bila ločila in vzela | eden | ključ in drugi luč.Tako kratko živimo, pa se | A |
ni, vse je preprosto, a domačno; Buterna ni | eden | tistih, ki se za pomanjkanje možganov ali za | A |
slišalo hrstenje suhega lesa. Mestoma korakata | eden | za drugim in Buterna mora prinagniti marsikako | A |
tem zadnjem četrtletju, sta se spet prebujala | eden | v drugem z oteklim in zdelanim orodjem mesa | A |
kar se je človeku približalo, temveč je tudi | eden | redkih, samo z ene smeri dostopnih prehodov | A |
prikrajšana, ni bil prvi in ne zadnji moški, bil je | eden | od tistih, ki so bili po svoji usodi edinstveni | A |
škripanjem v zobeh, ena izmed teh rut je bila Ninina, | eden | izmed teh klobukov je bil na primer posestnik | A |
kavarne, ki ga je Tjaževa smrt zelo prizadela, | eden | od teh proti dežju obrnjenih štorov ali kaj | A |
teh in teh ljudeh, tako bodi enkrat zapisano, | eden | od teh dežnikov je bil morda kak Tjažev sorodnik | A |
vrgla na gnojno gomilo. »Bes te lopi!« reče | eden | in drug. »Majhno kljuse, velika moč!« | A |
pravici ponaša z dvema posebnima človekoma. | Eden | izmed njiju - po značaju ga je vsak pedenj sámo | A |
se pod staro hruško pred nizkim prelazom ter | eden | reče: »Saj veš, Kotlóvščak, da so Koritnici | A |
štiri dečke; trije so bili praznično oblečeni, | eden | je pohajal iz ciganstva.»Alo, otroci, nalovite | A |
podoben velikanskima rogljema lesenih vil. | Eden | se je tiščal Oskove, drugi je bil napeljan po | A |
umiljenim glasom, »dva žepa imam pri gunju, | eden | je prazen, v drugem ni ničesar, a gladnih otrok | A |
pisali na majhne tablice, naslonjene na kolena, | eden | pa je klečal ob velikem ploščnatem kamnu in | A |
»Dolg in tuga sta brat in sestra; vedno gre | eden | za drugim,« je rekel.»Smili se mi deklica, ki | A |
sta vrgla na tla dva handžarja in samopal. | Eden | pa je stal pod jablano in je vse zapisal.Potem | A |
razpolago, kolikor hočem, a zanj bo zadosti | eden. | Čakaj, ti krvižejni volk, oči ti iztaknem, ušesa | A |
katerega se je liki mlado solnce svetil samo | eden | ‒ gospodin Franjo.Ni ga pogledala, a čutila | A |
Mari bi odkrito govorili o njem. Ko bi vsaj | eden | glasno izrekel: Takšna in takšna je sedaj Ljubica | A |
kakor bi bil vanje izpustil električni tok: | eden | je sedel, drugi se je obrnil na stran ter se | A |
vsa krvava po obrazu. Pravili so, da je bil | eden | izboren borilec, drugi, vojaški uradnik, pa | A |
tveganjem lastnega življenja preprečiti strel, ko bi | eden | nasprotnikov meril ali predolgo meril.« »Kdaj | A |
Vsi moji predniki so bili vneti zanjo. | Eden | je bil liferant v vojski princa Evgena, drugi | A |
za vse večne čase. . / . / stran 545 . / | Eden | je izgubil uho, drugi je nosil na obrazu praske | A |
zato, da se zapirajo. Da jih je snoči zaprl | eden | tvojih služabnikov, krava bi ne bila mogla grešiti | A |
vojaškem načinu pozdravila ter zopet sedla. | Eden | je bil dolg in suh, po madžarskem načinu namazanih | A |
Plačala sta. Potem je | eden | potrkal na duri.Danica se je preplašeno odmaknila | A |
hvalila mlada človeka zato, ker več ne živi ne | eden | ne drugi sam zase, ampak očividno misli vsak | A |
vlada v njem pravo tovarištvo in duh skupnosti. | Eden | za vse in vsi za enega. Lopov je Pester, to | A |
‚Oba ne moreva ostati na svetu. | Eden | mora poginiti, jaz ali on!Če je inženir za prazne | A |
. / . / stran 706 . / Imela je dva moža in | eden | je ugriznil danes v mater zemljo, kakor gotovo | A |
šalo kakor vidva z Buzdugo. Tam je tekla kri, | eden | je živ padel in mrtev obležal.Sedaj v Tuzli | A |
Dogovorili so na Bajićevo zahtevo zelo težke pogoje: | eden | mora obležati.Po žrebu je pristal prvi strel | A |
Naposled se je družba razdelila v dva tabora: | eden | je bil za svobodno ljubezen, drugi za zakon | A |
goloroki švabski dečki, obrnjeni k njemu. Dečkov | eden | je pisal, kimaje z glavo, druga dva sta zrla | A |
je človek brez svobode, kar riba brez vode. | Eden | orožnikov je stopil k njemu v sobo in prosil | A |
prišli počivat v njegov han. Dva sta spala, | eden | je stražil.In še tisto noč so nas napadli orožniki | A |
prizadela dobri ženici zavest, da je postal | eden | dijakov, kakor je rekla: iz naše hiše - stotnik | A |
tudi iz naše hiše, postala prošta in je bil | eden | že blizu škofovske palice.Ta liberalnost je | A |
listki od tukajšnje zastavljalnice na njeno ime! | Eden | na uhane, drugi na uro.« »Oj, ti zapravlji | A |
preplašena je tlesknila v roke. »In denarja je: | eden, | dva, tri - štiri goldinarje in nekaj drobiža | A |
pikali in to ga je bolelo. . / . / stran 5 . / | Eden | njegovih tovarišev, štajerski Nemec, ohol, neumen | A |
sta globoko zadelana v meglo. Če se pojavi | eden | na površju mojega spomina, se prikaže poleg | A |
nadporočnik Marijaš. Kladvičkov Matiček, ki je bil | eden | najstarejših vojakov pri četi in dobra glava | A |
obraz, neugnanih jezikov trdila vsak svojo, | eden, | da se suče zemlja na levo, drugi, da se suče | A |
se nisi ničesar naučil, pri četi si pa tudi | eden | najslabših.Ti si neumnejši, kot je tvoja kobila | A |
Nič. | Eden | je zgrabil skledo in jo vrgel za mojo rajnico | A |
sva šla oba, če je bilo daleč, je moral ostati | eden | doma pri konjih, drugi je šel sam.Čajž je sicer | A |
»Semkaj pelje prelita kri! | Eden | je bil že zaklan, kdo kolje še drugega?« Ker | A |
In se jim ne kaže upirati. | Eden | se jim je upiral ‒ na eno dve so ga vrgli skozi | A |
teregakoli vzroka, pa jih je družila nezadovoljnost. | Eden | je bil jetičen, drugi je imel nezvesto ženo | A |
štirje izpovedniki iz Ljubljane, ob vsaki strani | eden | in eden spred in eden zad, in voz, ki je na | A |
izpovedniki iz Ljubljane, ob vsaki strani eden in | eden | spred in eden zad, in voz, ki je na njem sedelo | A |
Ljubljane, ob vsaki strani eden in eden spred in | eden | zad, in voz, ki je na njem sedelo vseh pet, | A |
bolela ga je jako. Pokličejo zdravnike, ne | eden | mu ne zna olajšati boli. Pridejo svečeniki, | A |
žabam, da niso žabe očitno drugačne. Tri so, | eden | je gosak, dve sta pa nežnega spola.Stare so | A |
popoldne čepele v uradu od petih do polsedmih, | eden | je celo domov jemal spise, osem debelih ur je | A |
pardon! ampak imata tako navado, če se dere | eden, | misli drugi, da se tudi mora.Ljudje pa so zlobni | A |
lažnivega Kljukca ali Pavliho, bi se pa teh dveh | eden | hladil tam v senci in bi se park nazival po | A |
pravim, kakor da ni gumb za dva solda, ampak | eden | izmed sedmerih čudežev sveta. Jaz pa, ljubčki | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |